Številne raziskave so pokazale, da nekateri bolniki s šibkim imunskim sistemom, kot so recimo ljudje po presaditvi organov, veliko počasneje razvijejo protitelesa kot preostala populacija.

Jerusalem Post poroča o raziskavi, kjer so ljudje s presajenimi pljuči, v 33 odstotkih razvili protitelesa po poživitvenem odmerku, po prvih dveh odmerkih jih je imelo protitelesa le 18 odstotkov.

Svetovalna skupina bo zato v naslednjih dneh proučil možnost četrtega odmerka. Profesor Cyrille Cohen, vodja imunološkega laboratorija na univerzi Bar-Ilan, pravi, da je to logična poteza: "Vemo, da so za ljudmi z delujočim imunskim sistemom, potrebni trije odmerki. Za ostale tvegane skupine, ki so tretji odmerek prejele pred skoraj pol leta, bi bil četrti odmere zagotovo koristen."

Je pa po drugi strani, tako Cohen, težko predvidevati, ali bo četrti odmerek tudi dejansko pomagal. "Gre za zelo kompleksno vprašanje, na katero je težko odgovoriti, ne da bi cepljenje tudi izvedli. Tudi pri uvajanju tretjega odmerka smo naleteli na kopico pomislekov, zdaj pa se vsi strinjajo, da je potreben," dodaja.

Najprej je treba proučiti, pravi Cohen, ali je četrto cepljenje varno.

Na vprašanje, ali bi četrti odmerek omajal zaupanje javnosti v cepivo, Cohen odgovarja, da se je treba, kako niso vsa cepiva enaka in da za nekatera ni nenavadno, če se predpisujejo redno: "Obstajajo cepiva, ki so zelo učinkovita, kot tista proti otroškim boleznim. Imamo cepiva, ki preprečujejo hude bolezni, niso pa učinkovita pri preprečevanju vnetij. Na voljo pa so tudi cepiva, ki jih svetujemo vsako leto, kot denimo tista proti gripi."

Po njegovem mnenju bo mešanica cepiva in naravne izpostavljenosti nevarnost koronavirusa omilila do te mere, da ne bo več nevaren.