Na nedeljski maši v zagrebški cerkvi Svete matere svobode, ki jo je imel za vse umrle hrvaške vojake v omenjeni vojni, je nadškof Josip Bozanić dejal, da kristjani na Hrvaškem ne bi smeli podpreti tistih političnih opcij, ki ne spoštujejo boga in vrednot, za katere so se bojevali hrvaški vojaki.

"Ne glede na to, kakšen vtis puščajo takšne politične opcije, ne gredo v dobro človeka in hrvaške domovine", je poudaril Bozanić na maši, na kateri je blagoslovil spominsko ploščo z več kot 15.000 imeni umrlih hrvaških vojakov v osamosvojitveni vojni. Bozanić je nasprotoval tako "izenačenju zločinca in žrtve", potem ko je bila Hrvaška napadena, kot tudi kriminalizaciji osamosvojitvene vojne, ki se zrcali tudi v sojenjih za vojne zločine hrvaškim vojakom.

Kritike uperjene v opozicijo
Tudi vojaški ordinarij Juraj Jezerinac je na nedeljski maši v Belaju pri Karlovcu govoril o predvolilni kampanji. Poudaril je, da "nekateri v predvolilni kampanji obljubljajo, da ne bo več verouka v šolah, potem ko pridejo na oblast, ter da bodo dali mladim več svobode in omilili zakone za določene vrste prepovedanih drog". Ob tem je spomnil na "življenje v totalitarističnem komunističnem režimu, v katerem je bil verouk pregnan iz šol".

Čeprav ni omenjal imena opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP), so bile njegove kritike v največji meri usmerjene prav na omenjeno stranko. Predsednik SDP Zoran Milanović je moral prejšnji teden zanikati, da njegova stranka nasprotuje katoliškemu verouku v šolah. Dodal je, da so izjave nekaterih članov SDP o ukinitvi verouka v šolah njihova osebna stališča, medtem ko SDP spoštuje mednarodne pogodbe.

Vprašanje verouka v hrvaških šolah je urejeno z mednarodno pogodbo med Hrvaško in Vatikanom. Sicer pa tudi nekateri vodilni člani Hrvaške narodne stranke (HNS) in Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) nasprotujejo sedanji organizaciji katoliškega verouka v šolah.