Strehovec in Cestnik pričakujeta plodno razpravo

Teologa Tadej Strehovec in Branko Cestnik menita, da se bo na izredni sinodikatoliške cerkve najbolj živahna razprava odvijala glede vprašanja, ali naj omogočijo sprejemanje zakramentov tistim, ki so se civilno ločili in vnovič poročili, cerkveno pa so še vezani s prejšnjim partnerjem. Cerkev naj bi šla tudi nasproti različnim oblikam družine.

Cestnik tako ocenjuje, da bi morala Cerkev nekoliko spremeniti odnos do različnih oblik družin, kar pričakuje, da se bo na sinodi tudi zgodilo. "V katolištvu smo namreč predolgo vztrajali na idealnem tipu družine in izgubili stik s tistimi 'manj' idealnimi tipi, ki pa so dejstvo," opozarja.

Velikih sprememb v smislu, da bi začela Cerkev odobravati homoseksualne poroke, Cestnik ne pričakuje, "zagotovo pa lahko pričakujemo večjo pozornost in odprtost za ta pluralizem družin".

Moralni teolog Strehovec pričakuje, da se bodo dotaknili tudi vprašanja, ali naj Cerkev krsti otroke, ki živijo v homoseksualnih skupnostih. Iz nekaterih koncev sveta namreč že prihajajo informacije, da takšne otroke krščujejo, v kolikor imajo otroci primernega botra, pravi.

Pri vprašanju splava Cestnik kakšnih večjih sprememb ne pričakuje, bo pa po njegovem verjetno prišlo do poudarjanja večje pozornosti Cerkve do tistih, ki so ga naredili ali so tik na tem, da ga naredijo. "V mislih imam predvsem sočutje do ljudi, ki ne vedo, pri čem so in so v stiski," pravi. Cerkev sicer po njegovih besedah splava ne odobrava, razen če je ogroženo življenje matere.

Strehovec meni, da bodo na sinodi najverjetneje spregovorili tudi o neplodnih parih, ustreznih etično sprejemljivih oblikah zdravljenja ter njihovem mestu v Cerkvi. Pri tem navaja, da je glede postopkov zdravljenja neplodnosti stališče Cerkve jasno.

"Na splošno velja, da imajo neplodni pari pravico do ustreznih oblik zdravljenja. Za zdravljenje z biomedicinsko pomočjo pri tem velja, da gre običajno za etično nesprejemljive postopke ustvarjanja človeških zarodkov v epruveti oz. z uporabo spolnih celic neznanih darovalcev. Razlog za odklonilno stališče Cerkve do teh postopkov je v pravici vsakega človeka, da je spočet v zakonski zvezi biološkega očeta in matere," dodaja.

Bo omiljeno stališče do ločencev?

Ena bolj zanimivih razprav se bo tako po mnenju Strehovca kot Cestnika vrtela okoli vprašanja, ali lahko nekdo, ki je veljavno cerkveno poročen, a se je s partnerjem razšel in se vnovič civilno poročil oziroma živi v zunajzakonski skupnosti, prejema zakramente (obhajilo in spoved). Cerkveni nauk namreč tega trenutno ne dovoljuje, a nekateri kardinali predlagajo, da bi to vprašanje uredili po zgledu pravoslavne cerkve in bi bilo oboje dovoljeno.

Pri tem je Strehovec prepričan, da je treba "na eni strani ohraniti klasično razumevanje zakramenta zakonske zveze, na drugi strani pa poenostaviti postopke za razglasitev ničnosti zakonske zveze ter najti novo zakramentalno in pastoralno prakso za razporočene in ponovno poročene".

"Dejstvo je namreč, da pomemben del vernikov iz takšnih ali drugačnih razlogov v življenju ne more uresničiti svojih družinskih idealov. Zato je prav, da člani sinode premislijo te razloge in za ponovno poročene katoličane najdejo rešitve, ki jim bo življenje v veri olajšalo in ne otežilo," dodaja.