Vojni sta doslej stali 604 milijarde dolarjev, nestrankarski urad pa je napoved delal na osnovi domneve, da bo čez šest let v Iraku in Afganistanu skupaj še vedno okoli 75.000 ameriških vojakov.

Bela hiša je izračun CBO označila za navadna ugibanja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je dejala, da ne morejo vedeti, koliko bodo vojne stale v prihodnje. Sicer pa bo od izida volitev leta 2008 odvisno, ali se bodo vojne nadaljevale in morda tudi širile. CBO predvideva, da se bosta vsaj v Iraku in Afganistanu nadaljevali in bosta stali še bilijon dolarjev ter 704 milijarde za obresti do leta 2017.

Demokrati sicer razlagajo, kako so z večino Američanov proti vojni v Iraku, vendar doslej niso poskušali prekiniti financiranja. Predsednik ZDA George Bush je samo za nadaljevanje vojn v proračunskem letu 2008, ki se je začelo 1. oktobra letos, doslej zaprosil za 196,4 milijarde dolarjev. Demokrati napovedujejo, da bodo potisnili glavo v pesek do začetka prihodnjega leta, ko naj bi obravnavali prošnje za denar. Dotlej pa se bosta vojni v Iraku in Afganistanu odvijali na kredit.

Ob tem se bodo demokrati še naprej zaletavali v zid 60 glasov, kolikor jih potrebujejo v senatu, da spravijo skozi predlog zakona, ki bi Busha prisilil v spremembo politike, na primer v določitev datuma za umik vojske iz Iraka. Tudi če bi jim uspelo doseči potrebnih 60 glasov, bi jim na koncu spet grozil Bushev veto, za preseganje katerega bi potrebovali spet 67 glasov. Vojna v Iraku se bo torej tako verjetno nadaljevala vse do leta 2009.