Mohamed El Baradej po 12 letih in treh mandatih danes zapušča svoj položaj. El Baradej, ki se je v minulih dneh izognil medijski pozornosti, IAEA zapušča v času, ko sta se Iran in mednarodna skupnost pri reševanju vprašanja iranskega jedrskega programa znašla v slepi ulici.

"V Iraku nismo našli orožja"
Egipčan El Baradej je kot vodja IAEA svoj pečat v mednarodni skupnosti pustil predvsem zaradi reševanja iranskega jedrskega vprašanja, pri čemer se je ves čas zavzemal za mirno rešitev spora, zaradi česar je prišel v navzkrižje z administracijo nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha.

Veliko pozornosti je v mednarodni skupnosti pritegnil tudi pred začetkom ameriškega napada na Irak leta 2003, ko je dejal, da IAEA v Iraku ni našla dokazov o obstoju ali gradnji orožja za množično uničenje. Domnevni dokazi o tovrstnem orožju so namreč botrovali ameriškemu napadu in strmoglavljenju režima takratnega iraškega diktatorja Sadama Huseina.

Krona Nobelova nagrada
Zaradi prizadevanj za preprečevanje uporabe jedrske energije v vojaške namene si je El Baradej skupaj z IAEA leta 2005 prislužil tudi Nobelovo nagrado za mir. Kljub njegovim prizadevanjem pa ostaja poleg iranskega jedrskega vprašanja nerešeno tudi vprašanje jedrskega programa Severne Koreje.

67-letni El Baradej bo svoje delo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zaključil kot eden najbolj spoštovanih svetovnih diplomatov, ki je kar najbolje izkoristil omejene pristojnosti IAEA in kljub močnim političnim pritiskom uspel ohraniti neodvisnost.

El Baradeja bo na čelu IAEA v torek nasledil Japonec Jukija Amano.