Madžarski parlament je sprejel zakon, ki brezdomcem prepoveduje prebivanje na nekaterih javnih mestih, a merila so nejasna. "Madžarska vlada s tem dejanjem dokazuje le to, da ne razume težave ali – še huje – da jo poskuša skriti namesto rešiti," je dejala Barbara Žgajner Tavš, poslanka Pozitivne Slovenije.

V Sloveniji zakonodaja nima težav z zadrževanjem brezdomcev na javnem mestu. "Prodaja časopisa na javnih mestih je dovoljena, če pa gre za zasebno posestvo, lahko lastnik prepove prodajo," je pojasnil Srečko, prodajalec časopisa Kralji ulice. A leta 2006 je bil tudi pri nas sprejet zakon o varstvu javnega reda in miru, ki kot prekršek označuje vsiljivo, žaljivo oziroma nadležno beračenje in spanje na javnem kraju, če speči s tem koga vznemirja. "Smešno in hkrati jasno je, da obstaja majhna verjetnost, da bo tak človek plačal kazen," je povedal Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice.

V društvu se zato trudijo, da v primeru globe namesto plačilnega naloga dobijo možnost opravljanja družbenokoristnih del. Slovenski policisti so letos obravnavali skupno 181 prekrškov prenočevanja na javnem kraju in 409 prekrškov beračenja na javnem kraju na vsiljiv ali žaljiv način z nadlegovanjem, a ni nujno, da je šlo za brezdomce. 

Foto: Žurnal24 brezdomci, Zavetišče za brezdomne zasvojence s prepovedanimi drogami Korak Zaradi krize jih je vedno več

Po evropski klasifikaciji brezdomstva sicer obstajajo štiri temeljne kategorije, ki so biti brez strehe, brez stanovanja, bivati v negotovih in v neprimernih razmerah. Natančno število brezdomcev pri nas ni znano, glede na te kategorije pa je leta 2010, ko je bilo izvedeno štetje, v neprimernih razmerah živelo 76.144 ljudi. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ocenjujejo, da se je število brezdomcev, ki nimajo strehe nad glavo, gibalo med tisoč in 1.600, od tega naj bi jih bilo 600 samo v Ljubljani.

V istem letu je v Evropskem parlamentu več kot polovica poslancev podpisala deklaracijo o končanju cestnega brezdomstva do leta 2015. Leto kasneje so glasovali tudi za resolucijo o strategiji Evropske unije (EU) za brezdomstvo, v kateri so države članice pozvali, naj naredijo več, da bi dosegli cilje o odpravi uličnega brezdomstva. A število brezdomcev se ne zmanjšuje, temveč se je povečalo. "Žalostno je dejstvo, da je Slovenija ena od 15 držav v EU, v katerih se je v zadnjih petih letih število brezdomcev povečalo," je dejal evropski poslanec Milan Zver. 

K nam tudi iz tujine

Kuljanac je povedal, da je trenutno v Sloveniji po njihovih podatkih okoli 2.200 brezdomcev, po pomoč pa prihaja veliko novih obrazov. "Ljudi, ki se gibljejo v brezdomskih krogih, je vedno več, so predvsem starejši, veliko pa je tudi tujcev," je dejal brezdomec Srečko. Berače iz drugih držav so zaznali tudi na policiji, a so poudarili, da jih v evidencah ne vodijo, če ne storijo prekrška ali kaznivega dejanja. "Prav tako ni mogoče enoznačno povezati berače in brezdomce," so dodali na Generalni policijski upravi.