Na mizi je bil predvsem dogovor o pravosodju, ki pa ga srbski premier Ivica Dačić in njegov kosovski kolega Hashim Thaçi nista dosegla, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Glavno sporno vprašanje je bilo temeljno sodišče v Kosovski Mitrovici. Kot je po srečanju povedal Dačić, je kosovska stran zahtevala, da se v krajevno pristojnost tega sodišča vključijo tudi tri albanske občine južno od reke Ibar, kar pa je za Beograd nesprejemljivo, saj da bi Albanci s tem dobili dvotretjinsko večino v sodnih organih.

"Rešitev glede na realnost na terenu"

Dačić je po srečanju, na katerem je sodelovala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, poudaril, da štirih srbskih občin na severu Kosova ni mogoče kar pripojiti albanskim na jugu. "Vsaka praktična rešitev mora odražati realnost na terenu, ta pa je, da imajo štiri srbske občine na severu svoje posebnosti," je poudaril.

"Če bi bilo na Kosovu vse normalno in če ne bi bilo nezaupanja, potem tudi ta dialog ne bi bil potreben," je dodal in opozoril, da ne gre za "kak separatizem", ampak da preprosto ne bi bilo pametno, če bi "v Zubinem potoku ali Leposaviću sodil albanski sodnik, kot tudi ne bi bilo, da bi srbski sodil v Đakovici".

Napredek že storjen

Kljub temu je izrazil pripravljenost na nadaljevanje pogovorov. Poudaril pa je, da je bil po sprejemu dvostranskega sporazuma o normalizaciji odnosov že storjen velik napredek in da sedanji zastoj ne bi smel vplivati na pozitivno poročilo o napredku Srbije na njeni poti v EU.

Tokratni krog pogovorov v Bruslju naj bi bil namreč ključen za pozitivno oceno napredka obeh držav na njuni poti v EU. Za Srbijo pa je od tega tudi odvisno, kdaj naj bi začela pristopna pogajanja z EU in kakšen bo tudi pogajalski okvir EU. Ashtonova naj bi poročilo o napredku dialoga objavila 17. decembra, Srbija pa naj bi pogajanja uradno odprla še letos ali pa januarja.