Britanski naftni velikan BP naj bi tako popustil pod pritiski ameriških oblasti, da v celoti poplača nastalo škodo. Škoda, ki jo je povzročilo uhajanje nafte po aprilski eksplozije naftne ploščadi, naj bi sedala do 40 milijard dolarjev.

Zaradi čedalje večjih razsežnosti nastale škode so ameriške oblasti v zadnjih dneh okrepile pritisk na britanskega naftnega velikana. Notranji minister Ken Salazar je izrazil pričakovanje, da bo BP poleg škode, ki so jo zaradi okoljske katastrofe utrpeli ljudje in okolje v regiji, plačal tudi gospodarsko škodo zaradi šestmesečnega moratorija na raziskovanje in vrtanje novih naftnih vrtin v globokem morju, ki ga je razglasil ameriški predsednik Barack Obama.

BP je pristal na to, da bo plačal vse legitimne zahteve, medtem ko je Salazarjeve pozive zavrnil. Uprava BP naj bi ta teden vodilnim delničarjem sporočila, da ima družba dovolj denarja za dolgoročno zagotavljanje dividend lastnikom kapitala, da pa bi lahko prišlo do izpada izplačila v nekaj četrtletjih "iz političnih razlogov". BP naj bi si na ta način želel doseči premirje z ameriškimi oblastmi.

A številni se bojijo, da tudi to ne bo dovolj za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Katastrofa v Mehiškem zalivu, ena največjih v zgodovini ZDA, je namreč občutno prizadela priljubljenost Obame. Končne odločitve o dividendi zaenkrat še ni, padla pa naj bi šele po prvem srečanju ameriškega predsednika s predsednikom uprave BP Carl-Henricom Svanbergom v sredo.

Obama je britanskemu podjetju očital, da namerava letos razdeliti za deset milijard dolarjev dividend, medtem ko je razlitje nafte, ki ga BP tedne ni uspel zajeziti, ogrozilo ekonomski obstoj številnih prebivalcev v prizadeti regiji, okoljsko škodo pa bodo odpravljali še leta. Dividenda v drugem četrtletju naj bi sicer po pisanju britanskih medijev dosegla okoli 1,7 milijarde evrov, o delitvi dobička pa naj bi BP odločal 27. julija.