Predstavniki 30 držav Nata sestankujejo zaradi ruskega napada na Ukrajino. Iz krogov zavezniških držav sporočajo, da bi se na srečanju lahko odločili za podelitev dodatnih vojaških pristojnosti na vrhovnega poveljnika Natovih sil. Možno naj bi bilo tudi, da bi Nato v Estonijo, Latvijo in Litvi, napotil dodatne enote.

Latvijski premier Krisjanis Karins je ostro kritiziral ruski napad na Ukrajino. "Ruska vojaška agresija proti suverenosti, ljudstvu in demokraciji Ukrajine je popolnoma nesprejemljiva," je zapisal na Twitterju. Odgovornost ruskega predsednika Vladimirja Putina je, da ga takoj konča. Latvija je v tesnem stiku s svojimi partnerji v EU in Natu. Pozivamo k začetku posvetovanj po aktivaciji 4. člena pogodbe o Natu, je tvitnil Karins.

Zaveznice v Natu, kot so Estonija, Latvija in Litva, so še posebej zaskrbljene, da bi Rusija vojno razširila tudi na njihovo ozemlje. Zaveznice bi lahko zahtevale tudi posebno zasedanje Nata v skladu s 4. členom Severnoatlantske pogodbe. Ta predvideva posvetovanja, kadar članica meni, da je ogrožena celovitost njenega ozemlja, politična neodvisnost ali lastna varnost.

Verjetnost vojaške podpore Nata Ukrajini zelo verjetno ne pride v poštev, ker bi lahko sprožila še večjo vojno med Natom in Rusijo. Ker Ukrajina ni članica zavezništva, ne more zahtevati pomoči v skladu s 5. členom Severnoatlantske pogodbe.