Pričakuje se, da bo predlagala omejitev medbančnih provizij pri plačevanju z debetnimi in kreditnimi karticami na 0,2 oziroma 0,3 odstotka.
To provizija je majhen del skupne provizije za plačilo s kartico, ki jo plača trgovec, dobi pa jo banka, ki je kartico izdala. Za debetne kartice je skupna trgovska provizija v povprečju od dva do tri odstotke, za kreditne pa od tri do pet odstotkov.
V Španiji so večino prevalili na potrošnike
V Mastercardu so prepričani, da bodo banke manjše prihodke nadoknadile tako, da bodo zvišale letne članarine za kartice ali pa stroške vodenja računa in da bodo na boljšem trgovci, ne pa
potrošniki. Navedli so primer iz Španije, kjer so med letoma 2006 in 2010 za 55 odstotkov znižali medbančne provizije. Trgovci so prihranili tri milijarde evrov na leto, potrošniki pa so prek višjih letnih članarin za kartice plačali 2,35 milijarde evrov več na leto, število plačil s kartico pa se ni povečalo. Prepričani so tudi, da se cene, ki zdaj vključujejo medbančno provizijo, ne bodo znižale, kot pričakuje Evropska komisija. V Mastercardu sicer poudarjajo, da niso prejemnik te provizije, saj jo dobi banka, ki je izdala kartico.
Provizije ponavadi skrite v ceno
Trgovci kartične provizije običajno vključijo v ceno blaga, ki ga tako podražijo za vse potrošnike. Evropski trgovci za kartične transakcije bankam na leto plačajo okoli 13 milijard evrov, od katerih gre približno 70 odstotkov za medbančne provizije.
Medbančne provizije za čezmejne transakcije se gibljejo od nekaj desetink do dobrega odstotka, za domače pa se močno razlikujejo: za debetne kartice na Danskem 0,1 odstotka, na Poljskem 1,6 odstotka, za kreditne v Franciji 0,5 odstotka, v Nemčiji 1,8 odstotka.
Medbančne provizije tako bankam in kartičnim hišam prinašajo milijardne dobičke, saj ne izražajo njihovih dejanskih stroškov. Sedanji sistem po mnenju kritikov omejuje konkurenco in novim igralcem, ki bi ponudili ugodnejše storitve, onemogoča vstop na trg.
Omejitev medbančnih provizij
Komisija bo zato po pričakovanjih predlagala omejitev medbančnih provizij pri plačevanju z debetnimi karticami na 0,2 odstotka, za kreditne kartice pa na 0,3 odstotka. V prvih dveh letih naj bi sicer omejitev veljala le za provizije pri čezmejnih transakcijah.
Sprva je razmišljala celo o popolni odpravi medbančne provizije pri plačevanju z debetnimi karticami, a je ta namen opustila. Prav tako so si nekateri zaman prizadevali, da omejitve ne bi veljale le za običajne potrošnike, temveč tudi za poslovne kartice.
Ukrep bi lahko prinesel višje članarine
Predlog komisije bo po pričakovanjih sprožil burno razpravo. Medtem ko bi po mnenju nekaterih ukrep znižal maloprodajne cene in koristil potrošnikom, pa bi po mnenju kartičnih hiš povečal stroške poslovanja s karticami in prinesel višje članarine za kartice.
Leta 2011 je bilo v Evropski uniji izdanih okoli 720 milijonov plačilnih kartic, vrednost kartičnih transakcij je presegla 1.900 milijard evrov. Na trgu prevladujeta Visa in Mastercard z okoli 42-odstotnim in okoli 49-odstotnim tržnim deležem.
Da bi odpravili duopol Mastercarda in Vise, so sicer v preteklosti poskušali oblikovati vseevropsko kartično shemo, imenovano projekt Monnet, ki je vključeval 24 bank iz sedmih držav, a je poskus propadel.
Praktično nobene infrastrukture ne potrebujejo. Pos terminal je za vse isti, torej ssamo pogodba z banko ki je postavila Pos …
Ne razumem pa, kako bi umetno nižje provizije (= manjši zaslužek) omogočile vstop novih igralcev na trg, ki šele morajo …
Če je provizija pri plačilu 3%, potem ddv 9,5% niti ne deluje več ne vem kako visok.