Ti dve vprašanji sta tesno povezani, tudi zaradi izjemno visokega, desetodstotnega parlamentarnega praga. Če ga bo kurdski Stranki ljudske demokracije (HDP) uspelo prestopiti, bo to zgodovinski dosežek, saj bo postala prva stranka kurdske manjšine, ki bo neposredno izvoljena v parlament na državni ravni. V tem primeru AKP gotovo ne bo uspelo osvojiti dvotretjinske večine, da bi lahko začela postopek ustavnih sprememb, s katerimi bi okrepila predsedniški položaj.

Javnomnenjske raziskave, ki so se v Turčiji vselej izkazale za nezanesljive, napovedujejo padec podpori AKP, medtem ko se podpora HDP giblje ravno okoli desetih odstotkov, potrebnih za vstop v 550-članski parlament.

Če bi opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP), Stranka nacionalnega gibanja (MHP) in HDP dosegle dober rezultat, bi AKP lahko izgubila celo navadno večino in bi morala prvič po letu 2002, ko je prevzela oblast, oblikovati koalicijo.

Erdogan na tokratnih volitvah ne kandidira - po enajstih letih na premierskem položaju je bil lani izvoljen za predsednika - a se kljub temu vse vrti okoli njega in njegove želje, da bi okrepil svoj položaj.

Predvolilno kampanjo je zasenčilo nasilje

Foto: EPA Eksplozija Tik pred volitvami sta v pretežno kurdskem mestu Diyarbakir na jugovzhodu Turčije odjeknili eksploziji, v katerih so bili po najnovejših podatkih policije in bolnišničnih virov ubiti trije ljudje, najmanj 220 jih je bilo ranjenih. Turški premier Ahmet Davutoglu je napad na zborovanje kurdske Stranke ljudske demokracije (HDP) v soboto označil za napad na demokracijo in sabotažo. Danes pa je ob oddaji glasu v svoji provinci Konya sporočil, da so turške oblasti prijele osumljenega za napad.

O nasilju iz Turčije poročajo tudi na dan volitev. Po navedbah turških medijev, ki jih povzema srbska tiskovna agencija Tanjug, je na enem od volišč v provinci Sanliurfa izbruhnil pretep med predstavniki strank, ki so uporabili nože, palice in pištole. Ranjenih je bilo najmanj 15 ljudi