V nedeljo je umrl Antonin Scalia, eden najbolj kontroverznih pravnikov svojega časa. Junak ameriške skrajne desnice je bil za enega od devetih članov Vrhovnega sodišča imenovan leta 1986 s strani republikanskega predsednika Ronalda Reagana.
Scalia je bil v očeh nekaterih konzervativnih politikov v ZDA prava zvezda, njegova stališča so za mnoge postala argument v politični razpravi. Poklonili so se mu tudi na zadnji debati republikanskih predsedniških kandidatov v Južni Karolini.
A Scalia je bil znan tudi po svojih izjavah, ki so pogosto mejile na rasizem. Tako je pred nekaj leti dejal, da "(...) ni prav, da temnopolti obiskujejo elitne univerze, kjer je učni program za njih prezahteven." Argument je (ob razlagi sodbe na Vrhovnem sodišču) podkrepil s trditvijo, da "(...) večina temnopoltih znanstvenikov ne prihaja z elitnih univerz."
Zgodovinska prelomnica
Konzervativna stran ima na Vrhovnem sodišču večino že skoraj 40 let. V zadnjem obdobju je bilo razmerje 5:4 v korist sodnikov, ki so bili imenovani s strani republikancev. In po smrti Scalie se je eno od mest izpraznilo, v Beli hiši pa bo še skoraj leto dni sedel demokrat Barack Obama.
Kako pomembno je imeti večino (čeprav naj bi bili sodniki neodvisni) na Vrhovem sodišču, so v ZDA občutili ob številnih pomembnih odločitvah. Na klopeh devetih pravnikov je končal zakon o omejevanju osebne svobode po napadu na WTC, še prej pa odločitev o ponovnem štetju glasov na predsedniških volitvah leta 2000, ko je George Bush mlajši sporno premagal Ala Gora.
V zadnjih letih se je sodišče ukvarjalo s pravico do splava, dostopnostjo do volilne pravice, vpisom na fakultete, financiranjem volilnih kampanj, pravicami istospolnih parov, smrtno kaznijo ... V skoraj vseh primerih je razsodilo v korist desne strani družbeno-političnega spektra, pogosto z izidom 5:4 - ob ostrih ločenih mnenjih.
In vse to jasno nakazuje, kako pomembna odločitev čaka Obamo v naslednjih tednih. A obstaja dodatna težava. Na poti do prve demokratske večine na Vrhovnem sodišču po 40 letih je namreč senat, kjer imajo večino republikanci. In tako si Obama ne more privoščiti pravnika, ki bil "liberalni odgovor" na preminulega Scalio, biti bo moral precej bolj zmeren in takten.
Zakaj? Ker ne izstopa ...
In zakaj prav Klobucharjeva? Gre za precej sredinsko političarko za ameriške razmere. V senatu sodeluje z obema stranema, pozornosti ni vzbudila z ničemer, kar bi pretirano zmotilo ene ali druge. In prav to je tisto, kar Obama išče. MSNBC, liberalno usmerjena televizijska hiša, je že namignila, da bi Klobucharjeva znala zamenjati Scalio.
Varna izbira ali ne?
Klobucharjeva je bila leta 1998 izvoljena za okrajno tožilko, tri leta kasneje je bila razglašena za odvetnico leta v Minnesoti. V zvezni senat je bila izvoljena leta 2006, kot prva ženska iz Minnesote.V zadnjih letih je bila članica pravosodnega komiteja v senatu.
V njen prid govori tudi dejstvo, da velja za zelo "čisto" političarko, ki ji javnost ne more očitati nobenega omembe vrednega incidenta.
Seveda je do potrditve še daleč, a dejstvo je, da bo Obama moral izbrati nekoga, ki ga bo lahko "potisnil" skozi senat. Klobucharjeva je "varna" izbira. Če se bo Obama odločil zanjo ali koga drugega, ki bi bolj odločno zagovarjal liberalne vrednote, bodo pokazali naslednji dnevi, tedni in morda tudi meseci.
https://www.youtube.com/watch?v=3uJJjKVfopw