Hkrati platforma "Halo, inspektore" ponovno poziva na enodnevni bojkot vseh nakupov. Izvedli so tudi anketo s katero so se odločili, da med 8. in 14. februarjem bojkotirajo nakupe v trgovinah Konzuma. V naslednjih tednih naj bi bojkotirali še druge trgovine. 

"Bojkot ne more rešiti inflacije!"

Nekdanji predsednik uprave Konzuma ter svetovalec Drago Munjiza medtem opozarja, da bo bojkot celo koristil večjim trgovinskim verigam, saj bo pomagal pri uničenju manjših in slabše organiziranih trgovin. "Nekateri bi lahko zdržali trimesečno blokado, drugi pa niti treh dni blokade ne," pravi. "Na koncu bodo spet posredno vse plačali državljani, tako ali drugače, saj bo morala vlada ob znižanju DDV in dobičkov znižati plače zaposlenim v javnem sektorju ali jih odpustiti, če pa bo uničena šibkejša trgovska veriga, bo to zmanjšalo konkurenco na trgu, veliki pa bodo lahko počeli, kar hočejo," za 24sata opozarja Munjiza. "Z bojkotom je poslano sporočilo, a bojkot ne more rešiti inflacije."

"Ste opazili, da je po bojkotu na primer padla cena čokolade? Ne, razen če gre za akcijsko ceno, je redna cena še vedno visoka. Vse leto so poročali o predragih izdelkih in če bi trgovci takrat delali akcije, bojkota morda ne bi bilo. Zdaj bodo morali dati večje popuste, da pomirijo javnost," pravi Munjiza. "Trgovske verige so premalo nadzorovale dobave. Če bi, bi morda pri nekaterih izdelkih malo stisnili dobavitelje. Bojkot je poslal sporočilo tistim, ki lahko rešijo inflacijo, kar pa niso trgovci. Odprta je razprava o provizijah bank," pravi Munjiza.

Mali trgovci opozarjajo na težave

Nabavne cene nekaterih izdelkov z regulirano ceno, so višje od prodajnih, opozarjajo mali trgovci. "Poleg tega nekaterih izdelkov s seznama niti ne moremo obdržati, ker v majhnih trgovinah za to nimamo pogojev. Čas prilagajanja je bil za nas prekratek. Tehnično je neprijetno zagotavljati alternativne izdelke tistim na seznamu. Če na primer ena stranka odnese cel karton paštete z zaščiteno ceno, moram takoj imeti pripravljeno drugo, po enaki, znižani ceni, kar je tako rekoč nemogoče," pravi slavonski mali trgovec Damir Aščić.

Predsednik Zveze združenj malih trgovcev Ivan Ćibarić dodaja, da so imeli trgovci prekratek čas za nabavo 70 vrst izdelkov. "Če prodajamo na primer samo eno vrsto pese, je zdaj njena vstopna cena višja od regulirane. Kje najti drug izdelek čez teden dni?" se sprašuje Ćibarić. Dodaja, da bo tudi pri alternativnih izdelkih težava v knjigovodstvu, pa tudi na plakatih, na katerih bodo regulirani izdelki.  Na vprašanje, ali trgovci pretiravajo s cenami, Aščić, nekdanji predsednik Zveze društev malih trgovcev, odgovarja, da v imenu drugih ne more govoriti. "Kar zadeva našo trgovino, so naše marže ostale enake. Dobavitelji so zvišali cene, kakav se je na primer v Braziliji podražil za 40 odstotkov, prav tako dobaviteljske cene, sklene Aščić." 

dezurni@styria-media.si