Več trebanjskih podjetij in posameznikov je s skupnimi močmi v Henleyu na Temzi v okolici Londona v začetku meseca postavilo repliko slovenskega kozolca. S to so nadomestili enega od dveh slovenskih kozolcev, ki so ju v Veliki Britaniji postavili ob slovenski osamosvojitvi, tam živeči člani Britansko-slovenskega društva pa so ga vzeli za svojega.
Pri novi repliki gre sicer za pomanjšano inačico tako imenovanega Lahovega kozolca iz Migolice pri Mirni, ki je na ogled v muzeju na prostem Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem, so sporočili s trebanjske občine.
Repliko so postavili v parku Gillotts Field. Načrt zanjo je izdelal Damjan Bajc, ki je skupaj z drugimi trebanjskimi mojstri stesal sestavne dele osem metrov dolgega in 3,5 metra visokega kozolca.
Ekipa podjetja Bajc je nato vse potrebno za njegovo sestavo naložila na tovornjak, prevoz in carinski postopek pa je izvedlo trebanjsko podjetje Trimo. Za ustrezno kritino sta poskrbeli trebanjski podjetji Eikon in Urbič. Zadnje je podarilo tudi keramičnega petelina, ki so ga namestili na sleme kozolca.
Trebanjska ekipa je sicer s strokovnostjo, spretnostjo in učinkovitostjo navdušila domačine, v prihodnjih mesecih pa si bo kozolec ogledala tudi županja Henleya na Temzi. Na ogled bodo povabili tudi predstavnike in župana pobratene Občine Bled, so dodali na trebanjski občini.
Po njenih podatkih so domačini Oxforda, kjer je stal prvi slovenski kozolec, skupaj z v Veliki Britaniji živečimi Slovenci in člani Britansko-slovenskega društva vzeli za svojega. Ob njem so vsako leto zgodaj poleti prirejali piknike, ki so, tako kot kozolec, postali močna povezovalna nit.
Še en kozolec stoji na posestvu princa Charlesa. Podarili so mu ga leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije.
Kozolec je sicer v treh desetletjih od postavitve propadel do te mere, da obnova ni bila več možna. Do pobude o postavitvi nove replike pa je prišlo pred približno štirimi leti, ko se je predstavnica Britansko-slovenskega društva Evelina Ferrar s pomočjo nekdanje direktorice Dežele kozolcev v Šentrupertu Branke Brcar povezala s trebanjskim podjetjem Bajc, ki se je sodelovalo tudi pri projektu postavitve šentrupertske Dežele kozolcev, so še pojasnili na trebanjski občini.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …