Kot je posvaril, bi direktna konfrontacija med zvezo Nato in Rusijo namreč pomenila "tretjo svetovno vojno".

To je treba preprečiti

"Želim biti povsem jasen: Branili bomo vsak centimeter Natovega ozemlja z vso močjo enotnega in odločnega Nata. A ne bomo se borili v vojni proti Rusiji v Ukrajini. Neposredno soočenje med Natom in Rusijo je tretja svetovna vojna. In nekaj, kar moramo poskušati preprečiti," je Biden zapisal na Twitterju.

Ameriška administracija sicer v zadnjih dneh uvaja vse strožje sankcije proti Rusiji. V petek je tako Biden med drugim napovedal prepoved uvoza ruskega alkohola, morske hrane in diamantov ter razširil seznam sankcioniranih ruskih oligarhov.

predlog "Če bi bil ti, bi razmislil o življenju svojih ljudi in sprejel ponudbo" "Srce parajoče" Ruske sile še bližje Kijevu, otroci žrtve krutega obleganja grozljivo Na Poljskem posilil 19-letno Ukrajinko

Obenem so države skupine G7 napovedale, da bodo Rusiji odvzele status "države z največjimi ugodnostmi" na svojih trgih. Nove sankcije naj bi doletele tudi rusko elito, med drugim z omejitvijo dostopa do luksuznega blaga. Tem sankcijam se bo pridružila tudi EU.

Foto: Epa Ukrajina

Oddelek ameriškega finančnega ministrstva za nadzor tujega premoženja (Ofac) je sicer v petek objavil dodatne smernice glede izvajanja sankcij proti Rusiji, v katerih izrecno pojasnjuje, da morajo te izvajati tudi ameriški državljani oziroma podjetja, ki upravljajo z digitalnim premoženjem, ter da te veljajo tudi za transakcije, izvedene v kriptovalutah.

Smernice sledijo opozorilom, da bi lahko Rusi digitalno premoženje izkoristili za izogibanje zahodnim sankcijam.

V Ukrajini obleganja, zračni napadi in težave z evakuacijo

V Ukrajini naj bi se sicer danes nadaljevala evakuacija ljudi iz obleganega mesta Sumi na severovzhodu države, medtem ko Kijev Rusijo znova obtožuje oviranja evakuacije iz pristaniškega mesta Mariupolj, kjer so humanitarne razmere katastrofalne. Po bolj ali manj vsej Ukrajini so medtem davi donele sirene, ruske sile pa so med drugim vse bližje Kijevu.

Kot je davi sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je bilo v petek iz štirih ukrajinskih mest evakuiranih skupno le okoli 7150 ljudi, kar je občutno manj kot v prejšnjih dneh, ko so jih uspeli evakuirati v sredo 35.000 in v četrtek 40.000. Skupno naj bi jih doslej evakuirali okoli 100.000, predvsem iz Sumija, Izjuma in predmestij Kijeva.

Ponovno odprtje humanitarnih konvojev je bilo danes dogovorjeno za Sumi. Od 8. ure zjutraj po srednjeevropskem času naj bi tako evakuacijska vozila ljudi po šestih različnih poteh vozila proti ukrajinskemu mestu Poltava. Na cilj naj bi prispela enkrat popoldne.

Še posebej zaskrbljujoč je medtem položaj v pristaniškem Mariupolju, kjer ljudje ob hudem mrazu že več kot teden dni ostajajo brez elektrike in vode, vse bolj tudi brez hrane in zdravil. Po besedah Zelenskega naj bi jim danes znova poskušali dostaviti najnujnejšo pomoč, potem ko je Rusija to v petek preprečila.

Ubitih že okoli 1.600 ljudi

Ukrajinska stran opozarja, da ruske sile vse bolj pritiskajo na mesto in da je bilo tam v obstreljevanju ter 12-dnevni blokadi ubitih že okoli 1600 ljudi. Pred kratkim je ukrajinsko zunanje ministrstvo na Twitterju sporočilo, da je bila tarča ruskega obstreljevanja ena od mošej v mestu, v katero se je pred tem zateklo kakih 80 civilistov. Med njimi naj bi bili otroci in državljani Turčije. Podatkov o žrtvah zaenkrat ni.

Da je situacija v Mariupolju katastrofalna, so med drugim opozorili tudi Zdravniki brez meja in organizacija Human Rights Watch. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je tam več sto tisoč žrtev krutega obleganja, kakršnega moderno vojno pravo jasno prepoveduje. Žrtve podobnega obleganja so vsaj še prebivalci mest Harkov, Černigiv in Sumi.

Sirene so davi sicer znova opozarjale na nevarnost zračnih napadov v kar 15 ukrajinskih regijah, med drugim v Kijevu, Lvovu na zahodu države, Odesi, Dnepru in Harkovu, poročanje ukrajinskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. V južnem mestu Mikolajiv naj bi bila tarča ruskega obstreljevanja po navedbah lokalnih oblasti med drugim regionalna onkološka klinika.

To kažejo satelitski posnetki

Ruske sile so se, potem ko naj bi se v petek prerazporedile, sodeč po satelitskih posnetkih še dodatno približale ukrajinski prestolnici in jo vse bolj obkrožajo. Več predmestij je sicer že več dni tarča silovitega obstreljevanja. Nekaj deset kilometrov od Kijeva sta zaradi obstreljevanja danes zagoreli dve naftni skladišči.

Ruski oklepniki in topništvo se približujejo prestolnici predvsem s severovzhoda in severozahoda. Po poročanju britanskega BBC, ki navaja današnje podatke britanskih obveščevalcev, naj bi bila glavnina ruskih sil od središča Kijeva zdaj oddaljena le še okoli 25 kilometrov.

Foto: Epa Ukrajina Kot je opozoril svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak, je tudi to mesto zdaj tarča obleganja. A kot je dodal na Twitterju, so vzpostavili kontrolne točke in dobavne poti ter so "pripravljeni na boj (...) do konca".

Ukrajinski poslanec Svjatoslav Jurah je za BBC celo menil, da bi se lahko bitka za Kijev izkazala za "novi Stalingrad". Terjala bi namreč lahko podobno hude izgube, kot jih je bitka za Stalingrad v drugi svetovni vojni tako na strani sovjetske kot nemške vojske. "Nihče se ne bo predal, to vam lahko zagotovim," je dejal.

Tudi ukrajinska vojska je davi na Facebooku potrdila, da se ruska vojska očitno prerazporeja in pripravlja novo ofenzivo, predvidoma na Kijev. Napredovanje ruskih sil proti Kijevu s smeri severa je sicer že bilo delno uspešna, je priznala ukrajinska vojska. Zapisali so še, da se nadaljujejo napadi ruskih strateških bombnikov na zahodna mesta Luck, Dnipro in Ivano-Frankivsk.

Po navedbah oblasti v Kijevu se življenjski pogoji po bolj ali manj vsej državi poslabšujejo. Brez elektrike, plina in vode naj bi bili tako tudi ljudje na območjih Sumija, Kijeva in Donecka.

Med drugim naj bil v obstreljevanju poškodovan vodovod pri mestu Černigiv, kar pomeni, da je 280.000 prebivalcev tam ostalo brez vode, potem ko so že pred tem ostali brez elektrike. Vse težje je tudi prebivalcem vzhodnega mesta Harkov, kjer je bila med drugim tarča napada psihiatrična bolnišnica, uničenih je okoli 50 šol.

V regiji Lugansk na vzhodu države naj bi medtem ruske sile zasedle že približno 70 odstotkov vsega ozemlja, tista območja, ki so še pod nadzorom ukrajinskih sil, pa so tarča nenehnega obstreljevanja, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočil guverner te regije Sergij Hajdal. Narašča število mrtvih in ranjenih, poti za evakuacijo pa ni, je opozoril.

Po besedah Zelenskega naj bi bilo v več kot dveh tednih ubitih že več kot 12.000 ruskih vojakov, medtem ko ZDA ocenjujejo, da jih je padlo med 2000 in 4000, v Moskvi pa so nazadnje prejšnji teden sporočili, da jih je bilo ubitih slabih 500.

Zelenski je sicer ponoči ocenil, da je vojna, ki traja že dobra dva tedna, zdaj dosegla "strateški preobrat". "Nemogoče je reči, koliko dni je še pred nami, da osvobodimo ukrajinsko ozemlje. Lahko pa že rečemo, da bomo to storili. Približujemo se že svojemu cilju, naši zmagi," je sporočil sodržavljanom.

Rusko obrambno ministrstvo pa je po poročanju dpa danes zatrdilo, da je vojaška operacija v Ukrajini uspešna in da nadaljujejo napade "na širši fronti". V bližini Kijeva naj bi med drugim po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Igorja Konašenkova napadli in onesposobili letalsko oporišče v Vasilkivu ter obveščevalni center ukrajinske vojske v Brovariju. Nove uspehe naj bi Rusi in proruski separatisti beležili tudi na vzhodu Ukrajine v regijah Doneck in Lugansk, so zatrdili.