O tem, kdo bo zmagal na predsedniških volitvah v ZDA, odločajo glasovi iz zveznih držav Georgia, Pennsylvania, Arizona in Nevada. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je do zdaj zbral 213 elektorskih glasov, mora za skupno zmago nujno zmagati v prvih dveh naštetih zveznih državah. Zmagovalec mora namreč dobiti 270 elektorskih glasov. Trumpov protikandidat Joe Biden jih ima trenutno 253. Če Biden zmaga v Pennsylvaniji, je zmaga njegova.
Trump je bil dolgo časa v občutni prednosti v zveznih državah Pennsylvania in Georgia, kjer pa je njegova prednost začela kopneti, ko so začeli prištevati glasove po pošti.
Do preobrata je prišlo v zvezni državi Georgia, kjer je Biden vztrajno zmanjševal razliko in ga tudi prehitel. Njegova prednost pred Trumpom znaša 917 glasov. Štetja še ni konec, zato je težko reči, ali bo tudi ob koncu število glasov odražalo trenutno sliko. Preštetih je več kot 98 odstotkov glasov.
Biden je rezultat preobrnil v svoj prid tudi v Pennsylvaniji, kjer do prešteli 95 odstotkov glasov. Pennsylvania je ključna država za Trumpa, saj brez zmage v tej zvezni državi ne more računati na skupno zmago.
V Arizoni, kjer je bil dolgo časa v občutni prednosti Biden, je Trump začel zmanjševati razliko, ko so začeli preštevati glasove, oddane po pošti. Takšen vzorec je v nasprotju s tem, kar se dogaja v preostalih treh državah, kjer je večina glasov, poslanih po pošti, bila oddanih s strani demokratov.
Na dokončne rezultate čakajo tudi na Aljaski in v Severni Karolini, v obeh kaže na zmago predsednika Donalda Trumpa. Zmaga na Aljaski prinese tri elektorske glasove, v Severni Karolini pa 15 elektorskih glasov.
Trump vztraja, da mu želijo ukrasti volitve
Medtem ko v ključnih zveznih državah še vedno štejejo glasove, predsednik Donald Trump vztraja, da mu želijo ukrasti volitve. Prepričan je, da se dogajajo številne nepravilnosti, za kar pa ni podal dokazov. V svojem nagovoru je dejal, da ni korupcija v Detroitu in Pittsburgu nič novega. Glasovanje po pošti pa je po njegovih besedah idealna priložnost za goljufanje.
Napovedal je, da bo iskal pravico po sodni poti, vse do vrhovnega sodišča, na katerega je pred kratkim imenoval Amy Coney Barret in tako še utrdil konservativno držo omenjenega organa.
Dotaknil se je tudi volitev v ameriški senat in demokrate obtožil, da delajo vse, da bi se dokopali do večine v senatu.
Pri tem je izpostavil dogajanje v Georgii, kjer mora za izvolitev eden od kandidatov dobiti več kot 50 odstotkov glasov, v nasprotnem primeru pa gresta dva najboljša kandidata v še en krog. Republikancu Davidu Perduju je dolgo časa kazalo dobro, trenutno pa se je po 98 odstotkih preštetih glasov podpora, ki jo je prejel, ustavila pri 49,9 odstotka. Zna se zgoditi, da se bo moral Perdue v začetku januarja v drugem krogu pomeriti z Jonom Ossoffom. Od januarskih izidov pa bi tako lahko bilo odvisno razmerje med republikanci in demokrati v senatu. V primeru izenačenja bi o tem, kdo bi imel večino, odločal podpredsednik ali podpredsednica.
Demokrati sicer ne morejo biti zadovoljni z izidom volitev v senat. Upali so, da bodo uspeli dobiti večino, ki jo zdaj s 53 senatorji držijo republikanci. Demokrati že šest let niso imeli večine v senatu in tudi letos jim ne kaže najbolje, čeprav upanja še niso pokopali.
Preprečili poskus oboroženega napada
V Philadelphiji medtem policija preiskuje oboroženi poskus napada na kongresni center Pennsylvanija, kjer pristojni štejejo volilne lističe. Lokalni mediji objavljajo, da so policisti prijeli moškega; po doslej zbranih podatkih naj bi se pripeljal iz Virginije z namenom napada.
Kot so potrdili s strani policije, je bilo najdeno tudi orožje.