Če gre soditi po včerajšnji generalki za veliko vojaško parado v Beogradu, je vse pripravljeno; vojaki so do popolnosti zvadili korakanje, borbena vozila se premikajo v idealni liniji, varnostne službe so budne, letala v pripravljenosti, ravno tako padalci, mornarji in številni drugi, ki sodelujejo.

Beograd je zadnjo veliko vojaško parado doživel leta 1985, jutrišnjo pripravljajo ob 70-ti obletnici osvoboditve Beograda. Kot datum osvoboditve zgodovinarji sicer navajajo 20. oktober 1944, vendar urnik ruskega predsednika Vladimirja Putina je bil očitno dovolj tehten razlog, da parado v Beogradu pripravljajo štiri dni pred dejansko obletnico.

Parada, ki razdvaja

V Beogradu se s pripravo vojaške parade ne strinjajo vsi; predstavniki opozicije v parlamentu izpostavljajo, da je povsem neprimerno pripravljati tako drago parado v času, ko se napovedujejo znižanja plač in pokojnin.

Natančna cena parade ni znana, je pa jasno, da poceni ne bo. "Parada bo drago stala ministrstvo za obrambo in državljane," opozarja nekdanji obrambni minister, danes poslanec Demokratske stranke Dragan Šutanovac, ki ne skopari niti s kritikami na račun prezgodnjega obeleževanja obletnice: "Ne verjamem, da bi kdorkoli v Moskvi premaknil datum parade 9. maja."

Vendar kalkulacija se bo po Putinovem obisku najverjetneje izšla, čeprav se v Beogradu mnenja krešejo tudi okrog osrednjega gosta parade. Do obiska prihaja v času, ko se Kremelj zaradi krize v Ukrajini sooča z vse večjo izolacijo na Zahodu, Rusija pa zaradi sankcij Evropske unije in ZDA izrazito krepi sodelovanje z drugimi državami, ki se sankcijam niso pridružile. V Bruslju niso zadovoljni, ker se Srbija ni pridružila sankcijam proti Rusiji. Poleg tega pritiskajo nanjo, da naj ustavi priprave na gradnjo plinovoda Južni tok, dokler ta ne bo usklajen z evropsko zakonodajo.

Srbski politični vrh na to odgovarja, da je usklajevanje politik pač postopen proces, medtem ko je uravnotežena zunanja politika ključna za politično stabilnost in gospodarsko okrevanje države.

Srbski premier Aleksandar Vučić je v danes objavljenem pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ponovil, se Srbija ne bo pridružila sankcijam EU, in nakazal, da bodo vztrajali pri projektu Južnega toka, saj upajo na dogovor med EU in Rusijo. "Srbija je svobodna in neodvisna država, Srbija je na evropski poti, vendar pa ni in ne bo uvedla sankcij proti Rusiji," je bil jasen.

Srbski mediji sicer pred obiskom Vladimirja Putina napovedujejo, da ta s seboj prinaša paket devetih dokumentov. Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je napovedal, da dokumenti vsebujejo predloge o vojno-tehničnem, energetskem in železniškem sodelovanju.

Ameriški veleposlanik v Beogradu je javno postavil vprašanje, zakaj je Putin povabljen, saj ostali voditelji držav niso. Organizatorji odgovarjajo, da Putin prihaja predvsem kot predsednik države, katere vojska je sodelovala v osvoboditvi Beograda.

"Srbi že vedo, kje je meja!"

Profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Anton Bebler pravi, da je vojaška parada povezana predvsem z dogovori na najvišji ravni o vojaškem sodelovanju med Srbijo in Rusko federacijo vključno z morebitnimi skupnimi vojaškimi vajami in okrepljenem sodelovanju oborožitvenih industrij teh držav.

"To je seveda najmanj protislovno z ozirom, da Srbija v okviru Partnerstva za mir sodeluje tudi z Natom in v okviru tega sodelovanja prevzema tudi nekatere Natove standarde. Tukaj je zanesljivo protislovje, ki ga srbski politiki uporabljajo zato, da bi pridobili predvsem materialne koristi v obliki posojil, v obliki cenejšega plina, v obliki gradnje plinovoda na ozemlju Srbije in tako naprej."

Bebler dodaja, da ni prvič, da Srbija vodi protislovno politiko. "Nenazadnje je tudi maršal Tito izvajal dvomljivo politiko. Manevriral je med dvema blokoma, tako kot v nekaterih ozirih podobno zdaj počenjajo aktualni srbski politiki. Vsekakor pa bi rekel, da oni že vedo, kje so meje in gibljejo se v okviru teh meja." Bebler dodaja, da bo zgornjo mejo seveda določil Bruselj, vendar da Srbi že vedo, do kje lahko gredo.

Ena izmed večjih vojaških parad

Kar se same parade tiče jo omenjajo kot eno izmed največjih, ki jih je doživela srbska prestolnica. Kot izpostavlja organizacijski odbor, je cilj parade predvsem, da se mlade ljudi spomni na trpljenje med drugo svetovno vojno in na potrebo odpora fašizmu.

Včeraj je na beograjskem Bulevarju Nikole Tesle potekala generalka in že to si je ogledalo več tisoč ljudi. Na "pravi" paradi jutri popoldne pričakujejo 100.000 obiskovalcev. Na paradi bo po napovedih sodelovalo 4500 pripadnikov vseh rodov srbske vojske in obrambnega ministrstva - od 30 padalcev, pohodnih in motoriziranih ešelonov, tankov in topništva, do več deset letal, tudi brezpilotnih, in helikopterjev ter rečne flotilje. Za konec bo sledil nastop akrobatske skupine ruskega vojaškega letalstva Striži.