Bart De Wever je na čelu stranke, ki ji ankete napovedujejo zmago s 26 odstotki osvojenih glasov, potem ko je še tri leta nazaj na volitvah prepričala le 3,2 odstotka.

Danes so razmere povsem drugačne, ideje o razdelitvi države, ki so jih še nedavno širili le ekstremisti, sedaj podpira vse več ljudi.

Bogatejši severni flamski in revnejši južni valonski del namreč iz različnih razlogov postajata vse bolj sprta med seboj. Najbolj sporno je očitno vprašanje jezika, saj številni izmed šest milijonov nizozemsko govorečih Flamcev trdijo, da da so jezikovno in kulturno v podrejenem položaju v primerjavi s 4,5 milijona francosko govorečimi Valonci. Vendar pa je položaj in pomen Belgije v Evropi poseben, saj je središče številnih inštitucij, med drugim Evropske unije in Nata. Če bi De Wever izpolnil napovedi po razdelitvi države, bi to lahko imelo dolgotrajne posledice po vsej Evropi, opozarjajo strokovnjaki. V tem primeru se namreč lahko zatreseta tudi Španija in Italija.

Kljub morebitni zmagi pa bo imel De Wever verjetno veliko težav pri sestavljanju koalicije, saj se druge stranke distancirajo od njegovih predlogov po razcepitvi države po vzoru nekdanje Češkoslovaške.

Ostra ločnica deli že pol stoletja
Ureditev v Belgiji določa pogodba iz leta 1963, ko so politiki zarisali ostro ločnico preko države in razdelili obe etniji na dva dela. V vsaki je uradni jezik le eden, dvojezično območje pa je prestolnica Bruselj z okolico, medtem ko je majhen del na vzhodu nemško govoreč.