Premier Miro Cerar je v pogovoru za Odmeve na TVS včeraj dejal, da nima informacije, da naj bi se že v sredo spremenil režim na meji z Avstrijo, obstaja pa možnost, da se bo to zgodilo v prihodnjih dneh. "Smo v stikih in verjamem, da bomo o tem pravočasno obveščeni," je dodal.

Na Dunaju bo namreč v danes t. i. begunski vrh, na katerem bodo sodelovali predstavniki avstrijske vlade, glavarji devetih zveznih dežel in predstavniki občin. Namen vrha je doreči enotno politiko, ki bi se odražala tudi v zmanjšanju števila migrantov, ki pridejo v Avstrijo.

V Špilju že danes nov režim

Foto: EPA Prihod v Avstrijo V Špilju na avstrijskem Štajerskem bodo že danes začeli izvajati nov sistem sprejemanja migrantov. Sprva bo šlo za poskusno fazo, februarja pa bo začel režim polno delovati. V Špilju bodo po novem lahko obravnavali do 6000 migrantov na dan.

V uradu avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna so pred vrhom pojasnili, da želijo zmanjšati število prihodov beguncev v državo z dvema konkretnima ukrepoma; obsežnejšim vračanjem tistih, ki niso upravičeni do azila, v njihove domovine, ter boljšim nadzorom meje. V ospredju slednjega naj bi bilo, da bi že na meji lahko razlikovali med begunci in tistimi, ki nimajo pravice do azila.

Koalicijska ljudska stranka (ÖVP) se zavzema tudi za določitev zgornje meje števila beguncev, ki bi jih sprejela Avstrija, kar je doslej zavračal socialdemokratski kancler Faymann. Določitev zgornje meje med drugim podpira notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner iz vrst ÖVP, ki je nedavno napovedala, da bodo od konca tedna skozi Avstrijo lahko potovali samo tisti begunci, ki bodo zaprosili za azil v Nemčiji. 

Okrepitev nadzora na makedonsko-grški meji

Foto: EPA begunci, makedonija Cerar je povedal, da se bo v primeru avstrijskega ukrepanja Slovenija morala ustrezno odzvati, ko gre za sprejemanje migrantov iz Hrvaške, o čemer bo seveda obvestila tudi Zagreb. Sicer pa je, kot je poudaril, prav zato, da bi preprečili takšne samostojne akcije, evropskim državam predlagal okrepitev nadzora na makedonsko-grški meji.

Pojasnil je, da bi s takšnim skupnim pristopom preprečili učinek domin in tudi možnost nastanka konfliktov med državami na Zahodnem Balkanu zaradi zapiranja meja za migrante. Tako bi preprečili tudi gospodarsko škodo, kakršna je nastala zaradi zaprtja meja med Dansko in Švedsko.

Glede predloga o skupnem slovensko-nemško-avstrijskem nadzoru na slovensko-hrvaški meji, o čemer so prejšnji teden pisali avstrijski mediji, je dejal, da ni šlo za formalen predlog. Govora je bilo o sodelovanju treh držav pri obvladovanju migrantskega toka, sam pa predlaga, da se z učinkovitim nadzorom na makedonsko-grški meji tok ustavi.

Cerar upa na boljše sodelovanje s Hrvaško

Premier Cerar je še izrazil upanje, da se bo izboljšalo sodelovanje s Hrvaško. Kot je dejal, da se kažejo nekateri pozitivni signali, zato je optimist glede dogovarjanja z novo vlado, ki nastaja v Zagrebu in s katero namerava hitro stopiti v stik.