Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes glede v torek napovedanih gradbenih ukrepov na meji s Slovenijo dejala, da "gre seveda tudi za ograjo". Ne gre pa za zaprtje meje, je poudarila v pogovoru za jutranji program avstrijskega radia Ö1. Kasneje je napovedala tehnične zapore na meji, ki jih je nato podprla tudi celotna vlada.

Foto: Reuters avstrijski kancler Werner Faymann Avstrijska vlada je soglasna, da so za nadzor dotoka beguncev potrebne "tehnične zapore na mejnem območju", sta sporočila avstrijski kancler Werner Faymann in podkancler Reinhold Mitterlehner. Ob tem sta sicer podobno kot že pred tem notranja ministrica poudarila, da ne gre za ograjo za zaprtje meje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Tehnični ukrepi, ki ne zapirajo meje?

"Ne gre za razmejitev na več kilometrih," je poudaril Faymann. "Okoli Avstrije ni ograje. To so tehnični varnostni ukrepi, ki Avstrije ne zapirajo," je dodal. Mitterlehner pa je izpostavila, da mora Avstrija izkazati, da je sposobna ukrepati.

Foto: zurnal24.si BBC naslovnica begunci Z napovedjo ograje na meji sta Slovenija in Avstrija prišli na naslovnico BBC-ja, članek pa je tretji najbolj bran med novicami na tej spletni strani. 

Preprečiti vtis, da se lahko kdorkoli sprehaja čez mejo

Po njegovem mnenju ne bi smeli zbujati vtisa, "da samo brezmočno gledamo, kako se čez mejo valijo ljudje. Gre za avtoriteto, suverenost države." Treba je tudi preprečiti podobe, ki bi dale verjeti, "da se lahko tu kdorkoli sprehaja čez mejo", je še izpostavil podkancler.

Foto: EPA Begunci na madžarski meji

Mikl-Leitnerjeva, ki se je še v torek izogibala uporabi besede ograja, je pred tem v pogovoru za avstrijski radio dejala, da mora Avstrija sprejeti ukrepe za primer, da bi se razmere zaostrile. V preteklih dneh so po njenih besedah opazili, da posamezne skupine beguncev postajajo vse bolj nestrpne in se obnašajo vse bolj agresivno. "Gre za to, da omogočimo urejen, nadzorovan vstop," je pojasnila.

Nato je pred srečanjem ministrov v izjavi za novinarje omenila "približno desetdnevno obdobje načrtovanja" "tehničnih zapor". Vnovič je zatrdila, da njihov namen ni postaviti ograje okrog Avstrije, dodala pa, da ima tudi vsaka ograja vrata. "Gre za ohranjanje javne varnosti," je poudarila.

Šefic: namen je le usmerjanje beguncev

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na novinarski konferenci dejal, da Avstrija ne postavlja ograje. "Avstrijsko notranje ministrstvo pojasnjuje, da gre za postavitev nizkih preprek z namenom regulacije prihoda migrantov v Avstrijo, da so skupine, ki prihajajo k njim, pravilno usmerjene ter sprejem in evidentiranje potekata normalno," je povedal. 

Gradbeni ukrepi naj bi se sicer sodeč po sporočilu avstrijske vlade za medije nanašali na "utrjene, tehnične pregrade več kilometrov levo in desno od mejnih prehodov", katerih namen je poskrbeti za boljši nadzor nad razmerami.

Ljudje se čutijo povabljene v Nemčijo

Avstrijska notranja ministrica ni mogla izključiti možnosti zastoja na slovenski strani pri prehajanju beguncev, saj po njenih besedah ni mogoče izključiti niti zastoja pri sprejemanju iz Avstrije v Nemčijo. Do slednjega sicer že prihaja, ker Nemčija prevzema premalo beguncev, je menila.

"Niti Slovenija niti Avstrija ne pošiljata ljudi v Nemčijo. (...) Dejstvo je, da ljudje gredo v Nemčijo, ker se počutijo povabljene," je poudarila. Že pred tem je danes delno odgovornost za begunsko krizo pripisala Nemčiji. "Signali imajo posledice. In te posledice občutimo mi," je dejala za ORF glede napovedi Nemčije, da Sircev ne bo vračala v druge države.

Mikl-Leitnerjeva je že v torek ob obisku v Špiljah dejala, da je naročila načrte za "posebne gradbene ukrepe". Kot je poudarila takrat, ne gre za postavitev ograje od Madžarske do Slovenije, temveč za ureditev urejenega prestopa večjega števila ljudi.

Vlada na Dunaju je sicer danes sprejela enoten sklep o ukrepih v begunskih krizi. Med njimi je tudi načrt zaostritve azilne zakonodaje, ki še ni povsem dokončan, a naj bi bil na dobri poti, dodaja APA.

dezurni@zurnal24.si