S tem je Avstralija končala desetletje dolgo nasprotovanje sporazumu, ki razvitim državam postavlja omejitve glede izpusta toplogrednih plinov, krivih za segrevanje ozračja. "To je prvi uradni dokument, ki ga je sprejela nova vlada. Z njim izpolnjujemo zavezo, da se bomo resno lotili problema podnebnih sprememb," je dejal Rudd.

Znanstveniki se strinjajo, da je to za Avstralijo pomemben korak, ki je ZDA poslal jasno sporočilo. "Amerika zdaj nima več na voljo nobenega izgovora. Je edina razvita država, ki noče ratificirati kjotskega sporazuma. Čeprav je najbolj odgovorna za problem globalnega segrevanja, te odgovornosti noče sprejeti," je ogorčen Barry Brook, profesor podnebnih študij na Univerzi v Adelaidi.

Rudd se je na oblast povzpel po padcu konservativne vlade John Howarda, ki je dvanajst let zavračala ratifikacijo sporazuma, saj naj bi močno prizadel avstralsko ekonomijo, energetsko zelo odvisno od premoga. Obenem je prejšnja vlada, ki je mandat izgubila na volitvah 24. novembra, trdila, da je sporazum nepravičen, saj Indije in Kitajske ne zavezuje k zmanjševanju izpustov. Toda nova poročila Instituta za raziskovanje podnebja kažejo, da se lahko avstralsko gospodarstvo zlahka spopade z velikim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov. Če bi država do leta 2020 zmanjšala njihov izpust za 20 odstotkov, do leta 2050 pa popolnoma odpravila, bi gospodarska rast padla le za 0,1 odstotek BDP.


Rudd je tako odpotoval na Bali, kjer se bo danes začela 13. konferenca pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in tretja konferenca pogodbenic kjotskega protokola. Konferenca naj bi po pričakovanjih ZN prinesla dogovor o začetku pogajanj za novi sporazum na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb po letu 2012, ko se konča prvo obdobje obveznosti kjotskega protokola. Po oceni ZN je nujno na svetovni ravni čim prej sprejeti nov sporazum o ukrepih, saj je letošnje poročilo Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) pokazalo, da so podnebne spremembe dejstvo in da lahko močno škodijo prihodnjemu razvoju gospodarstev, družb in ekosistemov.