General je bil načelnik 15-tedenske operacije med lanskim poletjem proti gibanju Hezbolah in naj bi najverjetneje zamenjal generala Michela Suleimana, kompromisnega kandidata za libanonskega predsednika. Do eksplozije je prišlo v močno zastraženem predelu, kjer je tudi predsedniška palača

V nemirnem Libanonu so sicer v ponedeljek zaradi nesoglasij med protisirsko vladajočo koalicijo in opozicijo že osmič preložili predsedniške volitve. Prejšnji teden so se sprte strani dogovorile za kompromisnega kandidata, generala Michela Suleimana, vendar naj bi prišlo do razhajanj glede načina dopolnitve ustave, saj trenutna ustava prepoveduje, da bi lahko predsedniški položaj prevzeli aktivni vojaški častniki.

V državi je brezvladje že od 23. novembra, ko je mandat končal Emile Lahoud. Izvolitev Suleimana bi pomagala rešiti najhujšo politično krizo od državljanske vojne v letih 1975-1990. Arabske in zahodne države se bojijo, da bi nadaljevanje brezvladja še dodatno skrhalo odnose med različnimi strujami, med katerimi je letos že nekajkrat prišlo do obračunavanj.

Vojska je zaradi napetih razmer v polni pripravljenosti, saj sta v preteklih mesecih muslimanska in krščanska stran začeli kopičiti orožje. Nedavna libanonska zgodovina je polna umorov in poskusov umorov protisirijskih politikov, političnih spletk in sporov s Sirijo. Umor libanonskega premiera Rafika Haririja leta 2005 je sprožil množične proteste, ki so vodili do umika sirijskih čet iz Libanona. Preiskava Združenih narodov je pokazala, da so bili v atentat najbrž vpleteni visoki sirski uradniki, kar je Sirija zanikala in Združene narode obtožila vmešavanja v njeno suverenost. V zadnjih dveh letih so bili umorjeni tudi štirje libanonski poslanci.

V krščanskem delu Bejruta je že 19. oktobra, nekaj ur pred zasedanjem parlamenta, ki je imel na dnevnem redu volitve predsednika države, eksplodiral avtomobil bomba. Ubitih je bilo šest ljudi, 70 ranjenih