Julian Assange je obtožbe označil za neutemeljene. Dogajanje zadnjih pet mesecev in pol je označil kot "črno škatlo, na katero so na zunanjo stran napisali besedo posiljevalec". Sedaj se je škatla "zahvaljujoč sodnemu procesu" odprla in Assange upa, da bo do konca zaslišanja imel priložnost pokazati, da je ta škatla v resnici prazna.
"Proti meni izvajajo strahotno in nezakonito gonjo s pozivi, da je treba mene in moje kolege ubiti, kar je jasno pozivanje k nasilju. Toda avstralska vlada tovrstno obnašanje dopušča z diplomatskim molkom. Julia Gillard bi si morala aktivno prizadevati, da me spravi domov in zaščiti naše ljudi. Morala bi vzpostaviti stik z ameriškim veleposlaništvom in zahtevati, da popustijo," je v video posnetku, ki ga je objavil sydneyjski Morning Herald, dejal Assange.
Na tokratnem zaslišanju naj bi razkrili, kaj točno je Assange avgusta lani delal med obiskom na Švedskem, kjer je osumljen spolnega napada na dve ženski. Nedavno so v javnost prišli tudi dokumenti švedske policije, ki razkrivajo podrobnosti o obtožbah. Ena od žensk ga obtožuje, da je imel z njo spolni odnos, medtem ko je spala, druga pa ga obtožuje, da je med spolnim odnosom namerno poškodoval kondom. Assangeov zagovornik Mark Stephens vztraja, da obtožbe niso kredibilne, zaradi česar jih je švedsko višje tožilstvo enkrat že zavrnilo.
Sicer pa so omenjene obtožbe uradno še vedno stroga tajnost in tudi tožilstvo še ni uvedlo formalnega postopka proti njemu. Uradno ga namreč švedska policija išče le, da bi ga v zvezi s temi obtožbami zaslišala.
Kljub zahtevi njegovega zagovornika Geoffreyja Robertsona po prisotnosti javnosti na zaslišanju, je sodnik dvorano zaprl. Robertson je dejal, da če bo do izročitve prišlo, bo to "flagrantno zanikanje pravice". Po mnenju Assangeovih odvetnikov obstaja tudi velika nevarnost, da bodo v primeru izročitve Švedski njegovo izročitev zahtevale tudi Združene države Amerike, od koder bi ga lahko premestili v zapor za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi.
Pregon po prvih objavah
Švedska se je za pregon Assangea odločila le nekaj dni po tem, ko je WikiLeaks začel objavljati zaupne ameriške depeše. Od sredine decembra, ko so ustanovitelja izpustili ob plačilu varščine, je moral živeti na podeželskem posestvu prijatelja Vaughana Smitha, enega od ustanoviteljev Frontline kluba. Med pogojnim izpustom je podpisal tudi 1,5 milijona dolarjev vredno pogodbo za knjigo spominov, januarja pa se je spet pojavil na sodišču. Sodnik Nicholas Evans je takrat dejal, da bodo o švedski zahtevi za Assangeovo izročitev odločali sedmega in osmega februarja, Assange pa je ob odhodu dejal, da je z odločitvijo sodnika zadovoljen in da se bo delo WikiLeaksa nemoteno nadaljevalo. Sodnik mu je tudi dovolil, da v času tokratne obravnave izjemoma prespi v medijskem klubu Frontline, neuradnem sedežu WikiLeaksa na Otoku.
Objavljanje ameriških diplomatskih depeš, ki so jih v sodelovanju z WikiLeaksom objavljali časniki New York Times, Guardian, Der Spiegel, Le Monde in El Pais, se je januarja zaradi vrste spletnih napadov, finančnih težav in pregona Assangea sicer nekoliko upočasnilo.