Nato nadaljuje s kopičenjem vojakov in vojaške opreme na vzhodu Evrope, da bi tako izenačil razmerje moči z Rusijo, ki je v vojaškem vzponu. Kot je že znano, trenutno je v Litvi, Latviji in Estoniji po tisoč ameriških vojakov, razporejeni so tudi na Poljskem, Finskem, Veliki Britaniji in Kanadi. V baltskih državah med ljudmi vlada strah in nelagodje zaradi Rusije, in sicer vse od ruskega posredovanja na Krimu naprej.

O sodelovanju slovenskih vojakov

V ponedeljek sta se medtem slovenska odbora Državnega zbora za obrambo in zunanjo politiko na skupni seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, seznanila z namero vlade, da slovenska vojska sodeluje v operaciji zveze Nato v Latviji. Proti temu je protestirala poslanska skupina Združene levice, ki nameri že vseskozi nasprotuje, je poročala STA.

Vlada je namero o sodelovanju Slovenije v okviru Natove okrepljene prisotnosti v Latviji sprejela na seji 19. januarja. Kot so poudarili takrat, je okrepljena prisotnost Nata na vzhodu Evrope odgovoren in sorazmeren ukrep zavezništva ter izrazito odvračalno obrambnega značaja v podporo miru.

V bataljonu pod kanadskim poveljstvom, ki naj bi štel med 1000 in 1200 pripadnikov, bo sodelovalo do 50 pripadnikov Slovenske vojske v več rotacijah. Slovenija bo v bataljonu predvidoma sodelovala od maja ali junija do konca leta 2019.

Glede na nedavne ocene ministrstva za obrambo bodo stroški sodelovanja Slovenije v operaciji letos znašali 2,8 milijona evrov, prihodnje leto pa 4,6 milijona.

Parlamentarni odbor za obrambo je o nameri razpravljal že 25. januarja, ko je sklic seje zahtevala poslanska skupina Združene levice. Poslanci so takrat zavrnili njen predlog, da Slovenija načrtovano sodelovanje odpove.

Tudi po ponedeljkovi obravnavi na seji odborov je predsednik poslanske skupine ZL Luka Mesec menil, da bi morala vlada sodelovanje zavrniti. "Natovo rožljanje z orožjem na meji z Rusijo ne ogroža le slovensko-ruskih odnosov, ampak je nevarno tudi za mir in stabilnost v svetu," je sporočil.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je nesprejemljivo tudi, da vlada tovrstno napotitev, za katero naj bi skupno odštela 14 milijonov evrov, odreja brez pristanka javnosti.

dezurni@zurnal24.si