Z odlokom bodo tako preklicali ukrep, ki je veljal od leta 1994, v realnosti pa se je izkazal za nepraktičnega, saj so se vloge na frontah hitro pomešale.

Ženske ne smejo služiti v bojnih enotah, ki so manjše od brigade. Brigade imajo okoli 3.500 vojakov in so razdeljene v bataljone, čete in vode. Ženske so tako lahko na primer služile na brigadni ravni kot bolničarke ali pilotke helikopterjev, bojev na terenu pa se niso smele udeleževati.

Danes sicer v bojnih enotah že služi okoli 14.500 žensk, večinoma v kopenski vojski, spremenjeno pravilo pa bo pot k prvim bojnim linijam odprl še za okoli 200 tisoč drugih vojakinj.

Imeli so jih za manj vzdržljive

Vodstvo ameriških oboroženih sil ženskam na bojnem polju ni bilo naklonjeno, ker so menda telesno manj vzdržljive od moških, pa tudi zato, ker naj bi njihovo sodelovanje v bojih razbijalo kohezijo enote. To je bil sicer enak argument, kot so ga dolga leta uporabljali proti odkritemu služenju homoseksualcev.

Odprava prepovedi za homoseksualce je potem pokazala, da je bil strah neutemeljen. Glavni razlog za prepoved sodelovanja žensk v bojih pa je bil ta, da Američani menda ne bi prenesli pogleda na ženska trupla. Ta strah sicer sega prek vprašanja spola, saj je predsednik George Bush mlajši prepovedal objavo posnetkov krst padlih vojakov v Iraku ob njihovi vrnitvi domov.