Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je danes prvič po marcu 2020 znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Kljub pričakovanjem večine analitikov, da jo bo znižal za 0,25 odstotne točke, se je odločil za znižanje za pol odstotne točke na razmerje med 4,75 do 5,00 odstotka.

Ključna obrestna mera je bila doslej več kot leto dni na razmerju od 5,25 do 5,50 odstotka. FOMC jo je na to raven dvignil julija 2023, potem ko je politiko višanja začel marca 2022 zaradi hitre rasti inflacije. Politika višanja obrestnih mer je bila uspešna in letna stopnja inflacije je trenutno 2,5-odstotna.

Večje znižanje od pričakovanega

Odločitev FOMC ni bila soglasna. Članica odbora Michelle Bowman je želela znižanje ključne obrestne mere le za 0,25 odstotka, večje znižanje od pričakovanega pa je sedaj na trgu sprožilo vprašanja o razlogih.

FOMC je v izjavi zapisal, da se je gospodarska dejavnost v zadnjem času še naprej solidno povečevala. Rast delovnih mest se je upočasnila, stopnja brezposelnosti pa povečala, vendar ostaja nizka. Inflacija je še naprej napredovala proti dvoodstotnemu cilju FOMC, vendar ostaja nekoliko višja.

FOMC meni, da se inflacija trajno približuje ciljni ravni, tveganja glede zaposlenosti in inflacije so približno uravnotežena, gospodarski obeti pa so negotovi. "Pri ocenjevanju ustrezne denarne politike bo FOMC še naprej spremljal informacije za gospodarske obete in bo ustrezno prilagodil denarno politiko," so sporočili ameriški centralni bankirji.

Pričakujejo nižjo gospodarsko rast od napovedane

Centralna banka je objavila svoje ocene gospodarskih obetov, pri čemer je sporočila, da za letos pričakuje 2,0-odstotno rast BDP, kar je 0,1 odstotka manj kot v prejšnji napovedi. Stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala okrog 4,4 odstotka.

Federal Reserve (Fed) namerava do konca letošnjega leta ključno obrestno mero znižati na razmerje med 4,25 do 4,50 odstotka, do konca leta 2025 na okrog 3,40 odstotka, leta 2026 in 2027 pa Fed računa na ključno obrestno mero okrog 2,90 odstotka.

Z nižanjem obresti naj bi nadaljeval tudi v letu 2026, ko naj bi se inflacija, merjena z indeksom PCE, brez upoštevanja cen energije in hrane, ki jo Fed najraje uporablja za svojo denarno politiko, znižala na ciljnih 2,0 odstotka letno. Ta mera inflacije bo letos po ocenah Fed 2,8-odstotna, leta 2025 pa 2,3-odstotna.

Potrpežljivost se je obrestovala

Predsednik Fed Jerome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju FOMC pojasnil, da se je potrpežljiv pristop v zadnjem letu obrestoval. "Inflacija je zdaj veliko bližje našemu cilju in pridobili smo večje zaupanje, da se vzdržno približuje dvema odstotkoma," je dejal.

Za avgust je napovedal, da bo letna PCE inflacija 2,2-odstotna, potem ko je bila julija po zadnjih podatkih 2,5-odstotna.

Po novinarskih vprašanjih, zakaj se je banka odločila za močnejši ukrep, pa je Powell dejal, da je čas, da prilagodijo svojo denarno politiko glede na napredek na področju boja proti inflaciji in glede na to, da se je rast zaposlovanja umirila na bolj vzdržno raven.

Kot vedno pa je dodal, da bo nadaljnja politika odvisna od gospodarskih podatkov. Newyorški borzni indeksi so se takoj po odločitvi FOMC dvignili na rekordne ravni, kasneje pa so se malce umirili.

dezurni@styria-media.si