Vladi Paname in Paragvaja naj bi nameravale zbirati podatke o svojih političnih nasprotnikih. Panamska vlada je že sporočila, da so Američani prošnjo panamskega predsednika Ricarda Martinellija po prisluškovanju "popolnoma narobe interpretirali", poroča ameriški časnik New York Times.

Diplomatska depeša iz avgusta 2009 razkriva, da je predsednik Martinelli "odposlal veleposlaniku kriptično sporočilo iz blackberryja, ki se je glasilo: 'Potrebujem pomoč pri prisluškovanju telefonov.'"

Barbara Stephenson, takratna ameriška veleposlanica v Panami, zatrjuje, da je panamski predsednik ob prošnji navedel različne skupine in posameznike, za katere je menil, da bi jim morali prisluškovati. Stephensonova poudarja, da Martinelli ni postavil nikakršne ločnice med legitimnimi varnostnimi tarčami in političnimi sovražniki.

"Šlo je za nesporazum"
Urad panamskega predsednika je takoj po razkritju v javnost lansiral izjavo, v kateri je zapisano, da vlada"obžaluje nesporazum z ameriškimi oblastmi. "Za pomoč smo zaprosili zaradi boja proti kriminalu, prekupčevanju z mamili in organiziranemu kriminalu," so še zapisali v izjavi. Martinelli obenem poudarja, da ameriških preiskovalcev niso nikdar zaprosili za pomoč, še posebno ne, da bi prisluškovali telefonom politikov. "Vsakršna takšna interpretacija popolnoma napačna," konča predsednik.

Izkoriščanje napredne tehnologije
V depeši iz februarja 2010 pa je zapisano, da je DEA poskušala zavrniti prošnjo paragvajske vlade, da bi vohunili za uporniško skupino Paragvajska ljudska vojska, ki jo krivijo za številne ugrabitve. V trenutku, ko so se ameriški diplomati ustrašili, naj bi paragvajski notranji minister Rafael Filizzola zagrozil s prekinitvijo sodelovanja. Nazadnje so se diplomati vdali in pod določenimi okoliščinami pristali k prisluškovanju, piše New York Times.

Časnik dodaja, da ima DEA 87 predstavnikov v 63 državah sveta ter da si številne vlade želijo na vsak način izkoristiti napredno prisluškovalno tehnologijo, ki jo uporablja agencija.