Čeprav gre za tradicionalni afriški instrument, je to glasbilo dodatno obogatilo Kitajsko, saj je okrog 90 odstotkov vuvuzel kitajske proizvodnje. Tovarne igrač v Šanghaju te dni delajo prekomerno, da bi proizvedle dovolj trobil.

Čeprav gre za simbol južnoafriškega nogometa, je v svetu sprožil številne polemike, celo razprave o njegovi prepovedi. "Beležili smo rast proizvodnje do leta 2001, potem pa se je vse ustavilo. Med svetovnim prvenstvom v Nemčiji leta 2006 nismo uspeli prodreti na tržišče. Južna Afrika nam je vrnila proizvodnjo, spet smo uspešni,“ je povedal Wu Yijun, vodja proizvodnje. Čeprav igralcem, publiki in gledalcem doma vzbujajo občutke, kot da so sredi sršenjega gnezda, naj bi iz tovarne izšlo še 500 tisoč vuvuzel.

"Od januarja do aprila smo proizvedli 250 tisoč vuvuzel. Vsak dan smo v Afriko pošiljali polne kontejnerje. Povpraševanje je prekosilo naše kapacitete proizvodnje,“ je še povedal Wu Yijun.

Tako je možnosti za dober posel spet prevzela Kitajska. Namesto da bi afriški kontinent zaslužil od svojega lastnega simbola, se 90 odstotkov vuvuzel proizvede na Kitajskem.