27-letni indijski doktorski študent Rishi Rajpopat je razvozlal pravilo, ki ga je učil Panini, mojster starodavnega sanskrta, ki je živel pred približno dvema in pol tisoč leti.

Slovnični problem je sicer begal učenjake že od 5. stoletja pred našim štetjem in bi lahko "revolucioniral študij sanskrta", je dejal njegov profesor. Sanskrt v Indiji govori le približno 25.000 ljudi od več kot milijarde prebivalcev, so sporočili z univerze v Cambridgeu.

Toda to je sveti jezik hinduizma in medij, prek katerega se že stoletja prenaša velik del največje indijske znanosti, filozofije, poezije in druge posvetne literature. Paninijeva slovnica, znana kot Astadhyayi, je temeljila na sistemu, ki je deloval kot algoritem za spreminjanje osnove in pripone besede v slovnično pravilne besede in stavke.

Vendar se dve ali več Paninijevih pravil pogosto uporabljata hkrati, kar povzroči navzkrižje pravil. Panini je zato učil "metapravilo", ki si ga učenjaki tradicionalno razlagajo kot: "v primeru konflikta med dvema enako močnima praviloma zmaga pravilo, ki je pozneje v zaporednem vrstnem redu slovnice". Vendar je to pogosto vodilo do slovnično napačnih rezultatov.

"Če je rešitev zapletena, se verjetno motite"

Rajpopat je zavrnil tradicionalno razlago metapravila. Namesto tega je trdil, da je Panini želel, da med pravili, ki veljajo za levo in desno stran besede, izberemo pravilo, ki velja za desno stran. Z uporabo te razlage je Rajpopat ugotovil, da Paninijev "jezikovni stroj" proizvaja slovnično pravilne besede skoraj brez izjem.

Rajpopat je dejal, da je na to razlago pomislil po tem, ko mu je njegov profesor sanskrta Vincenzo Vergiani, svetoval: "Če je rešitev zapletena, se verjetno motite."

"Po devetih mesecih, ko sem poskušal rešiti to težavo, sem bil že skoraj pripravljen odnehati, nisem prišel nikamor. Tako sem za en mesec zaprl knjige in samo užival v poletju, plaval, kolesaril, kuhal, molil in meditiral. Nato sem se nejevoljno vrnil na delo in v nekaj minutah, ko sem obračal strani, so se ti vzorci začeli pojavljati in vse je začelo imeti smisel. Bilo je še veliko dela, vendar sem našel največji del uganke. V naslednjih nekaj tednih sem bil tako navdušen, da nisem mogel spati in sem ure in ure preživel v knjižnici, tudi sredi noči. To delo je trajalo še dve leti in pol," je povedal Rajpopat.

"Nekatere najstarejše indijske modrosti so bile ustvarjene v sanskrtu in še vedno ne razumemo popolnoma, kaj so dosegli naši predniki. Pogosto smo bili prepričani, da nismo pomembni, da nismo doprinesli dovolj za razvoj civilizacije. Upam, da bo to odkritje dijakom v Indiji vlilo samozavest, ponos in upanje, da lahko tudi oni dosežejo velike stvari," je sklenil.

dezurni@styria-media.si