Kot so sporočili iz ruske vojske, se je med sobotno testno vožnjo jedrske podmornice, ki je del
pacifiške flote, pripetila nesreča, ki je terjala 20 življenj, 21 ljudi je ranjenih. Med mrtvimi so
trije pripadniki ruske vojske in 17 strokovnjakov, ki so spremljali testno vožnjo. Tragedijo je
povzročil protipožarni sistem, ki se je brez utemeljenega razloga sprožil v dveh prostorih
podmornice, zaradi česar se je v zrak sprostila življenjsko nevarna kemikalija freon. Ime
podmornice, v kateri je bilo v času nesreče 208 ljudi, in kraj nesreče so v vojski (zaenkrat)
zamolčali.
Protipožarna varnost po rusko |
V kolikor na podmornici izbruhne požar, se vklopi protipožarni sistem, ki prostorom, kjer besnijo ognjeni zublji, odtegne kisik. Rdečega petelina ukroti s kemikalijami, kar je za osebje na podmornici zelo nevarno. |
Za žrtve usodna kemikalija
Urad generalnega državnega tožilca v Moskvi je sporočil, da je za smrt 20 ljudi verjetno kriva kemikalija freon, ki se je sprostila po sprožitvi protipožarnega alarma. Zakaj se je slednji sploh sprožil, ostaja nejasno, najverjetneje pa je temu botrovala tehnična okvara. V podmornicah starejše izdelave je treba požarni alarm vklopiti ročno.
"Rusko-indijska podmornica"
Agencija Ria navaja, da je bil podmornica izdelana v Amurju, njeno ime pa naj bi bilo Nerpa. Po Natovih standardih naj bi šlo za podmornico tipa Akula II. Rusija je podmornico pričela razvijati leta 1991, a je projekt zaradi pomanjkanja denarja za nekaj let zamrznila. Ponovno so ga zagnali šele leta 2004, ko je Rusija z Indijo sklenila pogodbo o lizingu. Z njo se je zavezala, da bo Nerpo po zaključenem testiranju za deset let dala v najem indijski vojski, ta pa bi plačala 650 milijonov dolarjev.
Med žrtvami tudi Indijci?
Ruski mediji špekulirajo o možnosti, da so med žrtvami nesreče tudi indijski državljani. Ti naj bi v živo spremljali testno vožnjo, saj naj bi indijska vojska postala najemnica podmornice. Uradnih podatkov o nacionalni pripadnosti žrtev še ni.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je takoj po nesreči zavzel za pojasnitev okoliščin, ki so privedle do tragedije ter svojcem žrtev obljubil "maksimalno možno pomoč".
Spomnimo, da se je pred osmimi leti med vojaškimi manevri v Barentsovem morju potopila z jedrskim orožjem opremljena podmornica Kursk. V hudi nesreči je umrlo več kot 100 ljudi, ki so bili v podmornici. Tedanji ruski predsednik Vladimir Putin se je na tragedijo odzval zelo pozno, zaradi česar je bil deležen številnih kritik javnosti.