Prvo obtožnico zoper Radovana Karadžića in Ratka Mladića je sodišče vložilo 25. julija leta 1995; v obtožnici so zajeti genocid, vojni zločini in zločini proti človeštvu. Štiri mesece pozneje je sodišče vložilo še drugo obtožnico za zločine v Srebrenici, ki Karadžića in Mladića bremeni storitve genocida in zločinov proti človeštvu, potem ko je vojska Republike srbske zavzela omenjeno mesto.

Glavni srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je ob obletnici poudaril, da se Mladićevo iskanje nadaljuje ne glede na to, da je – kot smo že pisali – njegova družina zahtevala, da se ga razglasi za mrtvega. "Da bi ga našli, je predvsem interes Srbije, šele nato regije," je povedal Vukčević. "24 ur na dan ga iščemo, ne le Mladića, tudi Gorana Hadžića," zatrjuje srbski tožilec.

Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz je med svojim zadnjim obiskom v Beogradu povedal, da je "previdno optimističen" v zvezi z Mladićevim prijetjem. "Za zdaj še nimam razloga, da bi verjel, da je zapustil Srbijo."

Stori Srbija dovolj?
Da Srbija vendarle ni naredila dovolj, da bi ga našli, je za srbski portal Deutsche Welle povedala direktorica Centra za evroatlantske študije Jelena Milić: "Če res še vedno ne vedo, kje Mladić je, potem niso dovolj pritisnili na tiste ljudi, ki so ga videli zadnji. Vse možnosti imajo, da Mladić ne bi svobodno odločal o svoji usodi. Morda pa vendarle obstajajo strukture tako v Srbiji kot Republiki srbski, ki jim ne ustreza razkritje popolne resnice o Srebrenici."

Srbski vojni strokovnjak Aleksandar Radić medtem ocenjuje, da trenutna oblast v Srbiji želi prijeti Mladića, vendar da vedno znova naletijo na "zid preteklosti". Poudari, da so imeli tako Mladić kot njegovi sodelavci močno podporo takratnih državnih struktur in da so se od takrat dobro pripravili na funkcioniranje v ilegali. Ocenjuje še, da je vojna ustvarila zelo močne paralelne strukture, ki so povezane tudi z organiziranim kriminalom, ter dodaja, da imajo taiste strukture dovolj močne resurse, ki jim omogočajo, da normalno delujejo.