Slavko Ćuruvija je bil lastnik in odgovorni urednik neodvisnih srbskih časnikov Dnevni telegraf in Evropljanin in v 90. letih prejšnjega stoletja eden najvplivnejših kritikov režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića.

S trinajstimi streli so ga ubili 11. aprila 1999 pred njegovim domom v Beogradu, in sicer le dobra dva tedna po začetku zračnih napadov zveze Nato na Srbijo oziroma ZRJ.

Nekaj dni pred umorom so 50-letnika provladni mediji označili za izdajalca in obtožili, da je pozval Nato k bombardiranju Srbije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pritožbeno sodišče je razveljavilo obsodbe na večletne zapone kazni za štiri nekdanje pripadnike srbske obveščevalne službe iz leta 2021. Bivši šef srbske tajne policije Radomir Marković in visoki predstavnik službe državne varnosti Milan Radonjić sta bila takrat obsojena na po 30 let zapora. Drugi visok predstavnik državne varnosti Ratko Romić in nekdanji agent varnostne službe Miroslav Kurak pa sta bila obsojena na po 20 let zapora.

Na sojenju, ki se je začelo leta 2015, so omenjeno četverico za krive spoznali že na prvostopenjskem sodišču leta 2019 in jih obsodili na dolgoletne zaporne kazni. Sodbo je nato pritožbeno sodišče razveljavilo in odredilo ponovno sojenje.

Družina vznemirjena in šokirana

Sklad Slavka Ćuruvije je v odzivu danes sporočil, da je oprostilna sodba šokirala in globoko vznemirila njegovo družino, prijatelje in kolege. Ocenil je, da kaže na to, da država ni sposobna obračunati z nekaterimi službami iz 90. let, ki imajo še vedno ogromen vpliv na politične procese v Srbiji. Sodbo so označili kot finale sramotnega sojenja, ki je trajalo skoraj devet let in je bilo polno nenavadnih odločitev, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Ob začetku sojenja leta 2015 je odvetnik družine umorjenega novinarja zatrdil, da je umor lahko naročil samo Milošević. Tožilstvo je obtoženim očitalo, da so Ćuruvijo umorili zaradi njegovih nastopov v Srbiji in tujini ter kritik državnih oblasti, da bi tako vplivali na javno mnenje. Delovali naj bi kot organizirana kriminalna skupina.

Njegov umor velja za eno najtemnejših skrivnosti Srbije iz časov Miloševićevega režima. Vsaka oblast po demokratičnih spremembah leta 2000 je obljubljala, da bo umor razrešila.

Ni pa to edini še nerešen umor novinarja v Srbiji. Še vedno ni sodnega epiloga za umor novinarjev Milana Pantića, ki je bil umorjen leta 2001, in Dade Vujasinović, ki je bila umorjena leta 1994, spominja francoska tiskovna agencija AFP.

dezurni@styria-media.si