Na sodišče so se pritožili R. K. (rojen 1955), M. M. (rojen 1960), M. S. (rojen 1959) in A. H. (rojen leta 1934). Vsi so bili v Nemčiji obtoženi zaradi posilstev in drugih spolnih deliktov, po izteku zaporne kazni pa so zanje odredili preventivni zapor zaradi bojazni ponovitve kaznivih dejanj. Na sodišče za človekove pravice so se pritožili prav zaradi slednjega, saj naj bi jih nezakonito zadrževali v zaporu po izteku kazni.

Evropsko sodišče v Strasbourgu je vnovič odločilo, da preventivni zapor, ki ga poznajo v Nemčiji, krši pravico do svobode in varnosti. Gre za dva člena konvencije o človekovih pravicah, in sicer 5. člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do prostosti in osebne varnosti, ter 7. člen, po katerem mora biti za vsako izrečeno kazen podlaga zakon. Konvencija tudi navaja, da ima oškodovanec pravico do odškodnine.

Odškodnino bodo dobili le trije tožniki, R. K. v višini 30 tisoč evrov, M. M. v višini 25 tisoč evrov in M. S. v višini 70 tisoč evrov. A. H. do odpravnine ni upravičen, ker zahtevka za to ni oddal v za to določenem roku.

Bavarski notranji minister Joachim Herrmann je odločitev sodišča označil za "klofuto žrtvam". Sodišče po njegovem mnenju ni upoštevalo pravic žrtev, temveč je zaščitilo storilce, je dejal za nemški Welt.

Nemčijo okrcali že prej
Zoper preventivni zapor se je na sodišče v Strasbourgu že pred dvema letoma pritožil zapornik M. Sodišče je že takrat presodilo, da so nemška sodišča kršila konvencijo o človekovih pravicah, in Nemčiji naložilo, naj spremeni sporni zakon. Nemčija je bila po tem, ko je bila sodba pravnomočna, prisiljena oškodovancu plačati odškodnino v višini 50 tisoč evrov.

Sporni zakon so v Nemčiji popravili šele pred kratkim, velja pa le za nove primere. Kaj bo s približno sto zaporniki, ki so trenutno v zaporu po zakonu o preventivnem zaporu, še ni jasno. Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj storiti s prestopniki, ki se niso rehabilitirali.