Arsenal je v finalu najstarejšega nogometnega tekmovanja na svetu po preobratu z 2:1 premagal Chelsea in še štirinajstič osvojil FA pokal. Topničarji so najuspešnejši klub v tem tekmovanju, največkrat so tudi nastopili v finalih, Manchester United je doslej osvojil 12 lovorik.
Med junake tokratnega tekmovanja je sodil tudi vratar Arsenala Emiliano Martinez. Ta je v FA pokalu nastopal od začetka sezone, njegova vloga pa je postala še pomembnejša, ko se je poškodoval sicer prvi čuvaj mreže Londončanov Bernd Leno. Argentinec je priložnost zgrabil z obema rokama, na večini tekem zaklenil vrata in tako upravičil desetletno vztrajanje v klubu, kjer so imeli prednost pred njim poleg Lena še Petr Čech, David Ospina, Wojciech Szczesny, Lukasz Fabianski, Vito Mannone in Manuel Almunia. V tem času je moral Martinez na posojo v številne klube, branil je barve Oxforda, Sheffield Wednesdaya, Rotherhama, Wolverhamptona, Getafeja in Readinga. Pred desetimi leti je Martinez sicer v Arsenal prišel za 1,1 milijona funtov (1,2 milijona evrov) kot 17-letni up iz Independienteja.
Po zadnjem sodnikovem žvižgu na Wembleyju so ga tokrat razumljivo premagala čustva. Njaprej je v solzah obležal na zelenici, kasneje pa so ga čustva premagala tudi med intervjujem, ko je dobil vprašanje o družini.
"Spominjam se dne, ko sva z bratom jedla, mama in oče pa ne. Spomnim se očeta, da je pozno ponoči jokal, ker ni zmogel plačati računov," je sicer o revnem otroštvu v Argentini spregovoril Martinez.
"Izhajam iz zelo, zelo revne družine in to, da me moja družina lahko vidi ob dvigovanju pokala, je zame nekaj posebnega. Pri 17-ih letih, ko me je Arsenal želel kupiti, sem moral biti pogumen. Dejal sem 'da' namesto staršev. V tistem času sem živel v Buenos Airesu, igral sem za Independiente, družino pa sem videl le dvakrat na mesec, saj se niso mogli privoščiti bencin za pot iz Mar Del Plate," je razložil vratar, ki je takoj po finalu stopil v stik z nanj ponosno družino.