Danski vezist Thomas Delaney je eno največjih imen letošnjega evropskega prvenstva. Za svojo borbenost in požrtvovalnost - doslej je na Euru pretekel že 43,5 kilometra - je bil nagrajen z uvodnim zadetkom na četrtfinalni tekmi s Češko.

V dosedanjih 59. reprezentančnih nastopih je 29-letnik zbral šest zadetkov, od tega štiri z glavo, vključno z zadnjim, ki je Danski pomagal do preboja v polfinale.

Zadetek proti Čehom je nemudoma posvetil soigralcu Christianu Eriksenu, ki se je zaradi srčnega zastoja zgrudil na zelenici na uvodnem obračunu Danske s Finsko. "Že leta je naš najboljši nogometaš. Ko igramo, ga nosimo v srcu. Veseli bomo, če bo ponosen na nas," je dejal.

Foto: Epa thomas delaney Delaney je, tako kot Eriksen, moral za uresničitev nogometnih sanj premagati veliko oviro.

Pred začetkom SP leta 2018 je namreč navdušil svetovno javnost, ko je poklical v studio radijske postaje DR P3, da bi izrazil podporo barvno slepemu navijaču, ki je potožil, da na prijateljski temi Danske in Mehike ni mogel razlikovati med igralci obeh moštev.

"Moje ime je Thomas. Sem barvno slep in to se dogaja tudi meni. Na zelenici tudi sam nisem bil vedno prepričan, kdo so moji soigralci in kdo člani nasprotne ekipe," je dodal. Ker ob tem ni razkril svoje identitete, ga je sogovornik vprašal, za katero reprezentanco igra. "Dansko," je odvrnil.

Odtlej Delaney navdihuje več kot 350 milijonov ljudi po vsem svetu, ki trpijo za barvno slepoto.

"Thomas Delaney je prvi elitni nogometaš, ki je javno priznal, da je barvno slep," je za BBC povedala ustanoviteljica britanske organizacije za pomoč daltonistom Kathryn Albany-Ward. "Večina jih o tem ne želi govoriti, saj se zavedajo, da bo to vplivalo na njihovo tržno vrednost," je dodala. 

Delaney težko razlikuje med odtenki rdeče in zelene barve, kar mu je v preteklosti predstavljalo velike preglavice, saj je rdeča barva danske reprezentance, zelena pa njegovega bivšega kluba Werder Bremen.

"Težko je opisati," pravi Delaney. "Kot da bi videl dva odtenka iste barve. Običajno se dresi razlikujejo, na tekmi Danske in Mehike pa sta imeli obe reprezentanci bele drese, zato je bilo veliko težje. V takšnih primerih gledam obraze, vendar moram to početi dovolj hitro, da ne izgubim žoge. Kadar si v gibanju, soigralci pa stojijo daleč stran, je lahko precej zahtevno," pojasnjuje.