Kako se spominjate svetovnega prvenstva SP v Ljubljani leta 1970?
Spomini so še vedno živi, saj je bilo SP v Ljubljani prelomni trenutek za našo košarko. Zaradi izjemnega uspeha so naši košarkaji dobili tisto potrebno nesramnost, da smo potem vrsto let premagovali tudi boljše od sebe.
Kako bi tisto igro primerjali z današnjo košarko?
Zdaj je košarka povsem drugačna. Še vedno veliko sodelujem s trenerji, čudi me, da so pozabili tisto, kar smo dolga leta ustvarjali. Pozabili so, da je selekcija igralcev zelo pomembna, da je košarkar najpomembnejši. Poudarjajo taktiko, trener je po njihovem mnenju pomembnejši od ekipe, ne zavedajo se, da lahko taktiko in dober rezultat prinese le igralec. Prizadet sem, da niso dovolj pozorni na košarkarje. Zdaj nimamo več velikih zvezdnikov, klubi se ne prepoznajo zaradi določenega posameznika. Če bi dejali Olimpija, nihče ne bi pomislil na določenega igralca. Tako je tudi v drugih klubih.
Kaj vas najbolj moti glede taktike?
Kar naenkrat se je pojavila beseda rotacija. Vseh 12 košarkarjev mora igrati, izgubila se je hierarhija v moštvu. Težko je zmagovati, če v moštvu nimate igralca, ki je vodja na parketu, nekoga, ki je popularen v javnosti. Lepo je dejal eden izmed ameriških novinarjev, ki se je vprašal, o čem naj piše, če v moštvu ni zvezdnika. Naši trenerji pa naredijo vse, da ni zvezd, da ne bi obstajal košarkar, ki bi izstopal. Ogledali smo si tekmo med Slovenijo in Rusijo, a nismo našli nekoga, ki bi bil nepogrešljiv za katero od teh dveh reprezentanc.
Ali ste videli koga, ki bil lahko postal zvezdnik?
Je kar nekaj nadarjenih košarkarjev. Malce sem pristranski glede Jake Blažiča zaradi moje Crvene zvezde. Malo bolj sem ga opazoval kot druge. Je nekaj nadarjenih košarkarjev v mladih kategorijah. Po vseh evropskih in svetovnih prvenstvih opravim analizo mlajših košarkarjev. Nadarjenost je prisotna, nekateri se zelo izkažejo na kadetskih in mladinskih prvenstvih, vendar se nato izgubijo. Tudi zato, ker jih trenerji obravnavajo tako kot vse preostale. Eden izmed mojih nekdanjih soigralcev mi je lepo dejal, da če bi igral košarko v teh časih, ne bi dosegel niti koša, saj bi ga takoj zamenjali. Kar nekaj resnice je v tem. Igralec doseže dve trojki, a trener ga zamenja. Zakaj? Pusti ga, naj igra. Številni mi pravijo, da košarkar ne more odigrati 40 minut. Kako potem lahko v Ligi NBA nekateri odigrajo še več minut? Kdo je potem kriv, če ne zdrži 40 minut? Kriv je trener, ki ga ni pripravil za teh 40 minut. Na žalost gre veliko stvari na slabše v košarki.
Bi vam bilo izziv, da bi zdaj prevzeli katero od reprezentanc?
Seveda. Z velikim veseljem bi pokazal, da obstajajo dobri košarkarji. Če bo kdo dal navaden koš, se publika ne bo odzvala, ko pa boš sam krenil proti peterici in dosegel koš kot nekoč Ivo Daneu, bodo vsi vstali. Treba je upoštevati okus navijačev. Ti zahtevajo zvezde, hitrejšo košarko, trenerji pa menijo drugače. V vseh športih je najbolj napredovala hitrost igre, hitrost igralcev. Prihodnost košarke vidim v večjem številu protinapadov. Trenutno je met iz igre zelo slab, iz protinapada pa je skoraj nemogoče zgrešiti. Tudi centri ne zadevajo več toliko kot včasih. Obstajajo ekipe, ki na tekmo skočijo tudi 12-krat v napadu, a tega potem ne izkoristijo. Zakaj potem sploh skačeš? Po svojih močeh se trudim, da bi spremenil nekatera razmišljanja pri trenerjih.
Evropsko prvenstvo bo precej oslabljeno, ker številni ne bodo zaigrali. Ko vidim, da se je pri vas nastopu odpovedal izjemen igralec, mi ni nič jasno, saj gre za njegove navijače, državo in mesto. Ali mu ni v čast, da lahko zaigra tu? Le kako lahko odpove. Ni razloga, ki bi me prisilil odpovedati takšen nastop. Razmišljanja so se resnično zelo spremenila.
Kakšne možnosti pripisujete Sloveniji na domačem evropskem prvenstvu (EP)?
Menim, da se bo bojevala za kolajno. Spremljam vse njene tekme. Že na prvi tekmi z Ukrajino je bil odnos igralcev izjemen, zdaj je nekoliko padel, a pričakujem, da se bo na EP znova dvignil. Menim, da je odnos padel, ker že razmišljajo o samem nastopu na EP. Vseh teh zmag ni za podcenjevati, tekmeci so vredni pozornosti. Menim, da se Slovenija mora bojevati za odličje. To je zadnji čas, da se košarka v Sloveniji znova dvigne. Ko gledam rezultate Olimpije, ne morem biti zadovoljen. Ne gre za moj klub, a ga dobro poznam, tudi vse igralce in kar naenkrat jih ni več med evropsko elito. Menim, da je čas za zaskrbljenost. Gre za organizacijske težave, pravijo da tudi za finančne, a tega ne sprejemam. V vsakem finančnem položaju se je treba znajti. To, da je zgrajena ena od najlepših dvoran v Evropi, a ni rezultatov, je vzrok za skrb.
V Crveni zvezdi ste skupaj delovali tudi z Božidarjem Maljkovičem. Kaj prinaša Sloveniji?
Predvsem dober trening in napredek v skupinski igri. Poskušal je tudi spremeniti odnos do reprezentance, a je naletel na težave. To je proces, ki dolgo traja in zanj so krivi predvsem trenerji v klubih. Ti bi morali vzgajati igralce, ki bi želeli igrati za reprezentanco. Ne vem, kako košarkarjem ni jasno, da se lahko izkažejo predvsem v izbrani vrsti.