Eno od številnih nepisanih boksarskih pravil pravi, da boksar pravi svetovni prvak postane šele takrat, ko prvič obrani naslov. V petek zvečer je to uspelo slovenskemu boksarskemu šampijonu Dejanu Zavcu, ki je izzivalca Rodolfa Ezequiela Martineza v borbi za naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF premagal šele 45 sekund pred koncem zadnje runde. Gavčo se je izkazal za odličnega in predvsem žilavega borca. Ves čas borbe je kljub prevladi Mr. Simpatikusa poplesaval po ringu in se celo šopiril ter Zavca vabil, da ga napade. Ptujčanu pa je zadajal predvsem močne udarce v telo, a so bili krošeji, direkti, aperkati in ostali udarci našega boksarja premočni. Glavnemu sodniku Nemcu Ingu Barrabasu tako ni preostalo drugega, kot da je slabo minuto pred koncem zadnje runde ustavil borbo. V isti sekundi je ne povsem polni Tivoli eksplodiral od navdušenja in splošno rajanje se je lahko začelo. Kaj je po borbi povedal novi/stari prvak, ki so mu do slačilnic morali pomagati kar varnostniki, preberite v spodnjem intervjuju.

Dejan, kakšni so vaši prvi občutki po uspešni obrambi naslova svetovnega prvaka?
Prav gotovo sem vesel. Nekako še podoživljam vse, kar se je zgodilo. Že pred dvobojem sem napovedoval težko borbo, kar se je tudi uresničilo. Martinez se je izkazal za trdega borca in je takoj pokazal po kaj je prišel, sam pa sem vztrajal pri svojem načrtu in na koncu mi je uspelo ubraniti naslov.

Imeli ste nekaj težav z levo roko. Kaj točno se je zgodilo?
V Sloveniji se mi je že drugič ali tretjič zgodilo, da mi je levica otekla. Ne vem, zakaj se to dogaja doma. Tokrat mi otekla v drugi rundi, zato nisem mogel povsem nadzorovati oziroma voditi dvoboja. Leva je namreč tista roka, s katero začenjam napadati. Že čez deset dni pa bo zagotovo vse v redu.

Vas je poplesavanje Martineza in njegovo šopirjenje zmedlo?
To sem že nekajkrat doživel in tudi videl, a me ni zmotilo. Nisem se oziral na njegovo početje, kar ga je najbrž še dodatno podžgalo. Napasti pa nisem hotel, ker bi bilo to preveč tvegano. Martinez je namreč imel pripravljen protinapad. Vse skupaj pa me ni zmotilo, saj latino boks takšen pač je. Pričakoval sem še kaj veliko hujšega.

Torej, vas Martinez s tem ni zavedel, da je z njim vse v najlepšem redu, ter da je še vedno poln moči, čeprav je bilo povsem nasprotno?
Ne, ni me zavedel. Imel sem kontrolo, ki me ni varala. Kot pa sem že rekel bi me nepremišljen napad v tem primeru lahko stal zmage.

Ste pričakovali lažje delo?
Ne. Velikokrat sem omenil, da iz Argentine in ostale Južne Amerike prihaja največje število boksarjev in po mojem mnenju tudi najbolj kvalitetnih boksarjev. Poleg tega ima njihova šola boksa dolgoletno tradicijo. Martineza ne bi podcenjeval niti, če bi imel le eno borbo in en poraz.

Vaša taktika je bila dokaj previdna, saj ste zelo dobro držali obrambo, nato pa hitro krenili v protinapad.
To je bil tudi naš namen že pred samo borbo. Tudi treniral sem veliko s težjimi sparing partnerji, ki veliko udarjajo v telo in s tem pridobili samozavest. Trudil sem se čim več udarcev blokirat in seveda čim večkrat zadevati, kar se je na koncu izkazalo za pravilno taktiko.

Martinez vam je večino težav povzročal z udarci v telo. Ste to pričakovali?
Pričakoval sem, da bo Martinez še veliko večkrat udarjal v telo. Sem pa tudi jaz nekoliko spremenil taktiko in s tem tudi malo jezil nasprotnika.

Je dvoboj odločila ravno vaša raznolikost?
Vsekakor. Menim, da je bilo odločilno to, da sem se začel zelo veliko gibati. Pustil sem, da me lovi in ko me je ujel sem ga stisnil, da se je znova moral odmikati. To je bilo zanj dvojno delo, saj me je moral napadati in se nato še braniti. Prav to pa ga je tudi izčrpalo.

Martinez je kar nekajkrat kazal sodnikom in tudi vam, da ga udarjate v zatilje.
To je ena izmed provokacij. Šlo je pač za veliko več kot le navadno borbo. Vsaka provokacija velikokrat zmede nasprotnika. Sam na to nisem nasedel. Nekajkrat sem ga res zadel v zatilje, a to je bilo vse skupaj stvar rotacije.

Na katero mesto po težavnosti bi uvrstili borbo z Martinezom?
Med prvih pet. Taktično tehnična je bila zagotovo bolj zahtevnejša proti Jorgeju Mirandi, a ta zagotovo pride med prvih pet v moji karieri.

Zmajevo gnezdo je bilo zelo vroče. Kako ste vi doživljali odlično vzdušje?
Navijači so zagotovo dodaten napoj. Navijači so zagotovo tisti kamenček v mozaiku, ki sestavljajo skupno sliko. Za mene osebno je nagrada boksati pred domačim občinstvom in jim ponuditi še toliko večjo zadovoljstvo. Torej, da so zadovoljni s spektaklom. 

Vaš agent Ulf Steinforth, agent Martineza Santos Nicolini in tudi Jean-Marcel Nartz, nadzornik dvoboja, so vam polaskali, da spadate med najboljše boksarje v velterski kategoriji. Zagotovo radi slišite take pohvale na vaš račun?
Vsekakor. Moram priznati, da tega iz njihovih ust sploh še nisem slišal, predvsem od Nartza, ki velja za velikega skeptika. Veliko stvari pokritizira. Povsem iskreno povedano on ni moja simpatija, kar ve tako on kot jaz. Kakorkoli pa mi te besede zaradi tega pomenijo še toliko več.

Kdaj bo naslednja borba?
To je bila prostovoljna obramba naslova. Naslednja pa mora biti obvezna po pravilih IBF. Naslov bom naslednjič tako branil junija ali julija proti Poljaku Rafalu Jackiewiczu, s katerim imava še neporavnane račune. Nato pa bo potrebno trezno razmišljati, kako naprej. Z enim očesom pa že gledam proti Ameriki.

Bo ob naslednji borbi pritisk večji?
Nikakor. Pri meni bo sicer šlo za nekoliko večji izziv, saj bo šlo za povratni dvoboj. Kljub temu pa se vsaka borba začenja iz ničle - brez zavedanja, da sem prvak in da imam kakršnokoli prednost.

Lahko Poljaku, kaj obljubite?
Seveda. Zmagal bom.