Alpsko smučanje se je znašlo na razpotju zaradi porasta poškodb, ki so v letošnji sezoni zdesetkale smučarsko karavano. Najbolj uničujoč je bil v tem pogledu nedavni konec tedna v Bormiu, kjer so se v nekaj dneh zaustavile kar štiri športne kariere.
Zaradi posledic nesreč so sezono predčasno končali Francoz Cyprien Sarrazin, Švicarja Gino Caviezel in Josua Mettler ter Italijan Pietro Zazzi. Kakšne bodo dolgoročne posledice njihovih poškodb, bo pokazal čas.
Predstavniki belega cirkusa so si enotni, da tako ne gre več in da se bo nekaj moralo spremeniti. Toda kaj? Nekateri s prstom kažejo na krovno smučarsko zvezo Fis, ker naj bi s prenatrpanimi urniki ogrožala zdravje smučarjev ozroma smučark. Drugi rešitev vidijo v enostavnejših postavitvah prog z manj tveganja za tekmovalce in v izboljšavah varnostnih mehanizmov v smučarski opremi.
Pri tem je izpostavil pomen poletnih priprav, med katerimi se športniki preveč osredotočajo na krepitev mišične mase, ne da bi se ob tem sploh zavedali, kakšne bodo posledice na samo smučanje.
"Ni več holističnega pristopa k treningu," je v pogovoru za Blick ocenil legendarni smučar. "Veliko smučarjev je osredotočenih zgolj na to, kako bodo v telovadnici povečali svoje stegenske mišice, vendar s tem ne krepijo svojih vezi."
Težava je v tem, tako Accola, da vaje za moč v telovadnici ne morejo posnemati nepredvidljivih sil, s katerimi se smučarji srečujejo na zasneženih pobočjih, kar ima lahko precej hude posledice, kot je na svoji koži nedavno občutil nesojeni povratnik v smučarsko karavno Marcel Hirscher. Njegova vrnitev se je po poškodbi sprednje križne vezi v levem kolenu končala že po treh tekmah.
"Pri dvigovanju uteži so vedno v pravilnem položaju, ko pa se na progi nagnejo nekoliko nazaj, nanje delujejo druge sile. To je razlog, kot smo lahko videli v primeru Marcela Hirscherja, da tako pogosto prihaja do poškodb kolenskih vezi."
"Mike von Grünigen, Urs Kälin in jaz nikoli nismo utrpeli resne poškodbe vezi, čeprav smo v poznih 90-ih letih prešli na občutno agresivnejše carving smuči. Na treningu sem pogosto z vso močjo tekel v najstrmejši breg. Pri tem ni šlo zgolj za vzdržljivostni trening, tekmveč tudi za krepitev mišič. Nato sem z vso močjo tekel po hribu nazaj dol. Ker sem se na poti srečeval s kamni in koreninami, sem moral hitro reagirati, kar je pripomoglo k razvoju motoričnih sposobnosti," je poudaril Accola.
Napačen program treninga se začne že v mladosti. "Večina smučarjev ni prilagojena na sneg, ker trenirajo izključno na brezhibnih progah, ko pa se v svetovnem pokalu srečajo z izboklinami in luknjami, tega ne znajo obvladati. Marco Odermatt je v tem pogledu velika izjema, saj je v otroštvu veliko časa preživel na različnih podlagah. Povsem nesmiselno se mi zdi, da se poleti toliko časa preživi na ledenikih. Zaradi tega mladi smučarji na začetku sezone sploh niso vajeni snega. Ker so priprave na ledenikih zelo drage, se jih lahko udeležujejo samo otroci bogatih srašrev. Preprost kmečki fant, kot sem jaz, danes nima nobenih možnosti," je povedal Švicar.
Kar zadeva padec izkušenega Francoza Cypriena Sarrazina, ki se je huje poškodoval med smukaškim treningom v Bormu, je Accola s prstom pokazal na Francoza: "Sarrazin je bil povsem sam kriv za nesrečo, imel je premalo nadzora. Kot smukač moraš bolj zagristi v takšen rob."