Vrhunski športniki imajo višje tveganje, da razvijejo motnje v prehrani. Wilhelm Bloch s fakultete za šport v Kölnu trdi, da se s to težavo ubada 10 do 20 odstotkov vrhunskih športnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Posebej izpostavljeni so športi, kjer sta pošpormembna estetika ali pa teža in pri tem Bloch našteva športno in ritmično gimnastiko, smučarske skoke in tek na dolge proge.

Opozarja pa tudi, da imajo te motnje lahko dolgoročne posledice in vplivajo na hormonsko sliko, menstruacijo, utrujenost, depresijo, vodijo v osteoporozo, bolezni prebavil ...

Tema je še vedno v veliki meri skrita očem javnosti. Predstaviti jo je treba predvsem mladim športnikom in različne zveze so že uvedle ukrepe, s katerimi skušajo spremeniti tok dogodkov, poudarja zdravnik. Anorexia athletica postaja naziv omenjenih težav in vse več športnikov je prekinilo molk o lastnih težavah.

Nekdanja nemška telovadka Kim Bui, ki zdaj dela z mladimi, pravi, da njena vloga ni le športni dosežek, ampak tudi seznanjanje s težavami. "Pri meni so se težave začele pri 15 letih. Enostavno se nisem smela zrediti, zato je morala vsa vsebina spet nazaj iz želodca," je v dokumentarcu Stradanje za zlato za nemški ARD povedala tekmovalka.

Pred kamere so stopili tudi finski voznik formule 1 Valtteri Bottas, francoska teniška igralka Caroline Garcia in švicarska biatlonka Lena Häcki-Gross.

"Fizično in psihično sem zaradi napornih treningov zbolel. Vse je ušlo izpod nadzora in se spremenilo v odvisnost," je povedal Bottas, ki je imel obdobje, ko se je prehranjeval predvsem z brokolijem.

Foto: Profimedia Sven Hannawald Razprava nikakor ni nova. Že pred 20 leti je s svojo podobo izstopal nemški skakalni šampion Sven Hannawald. "Moral sem v to. Pri meni je bila prava teža edini recept za uspeh," napačno odločitev danes razlaga Hannawald.

Zaradi takšnih primerov je Mednarodna smučarska zveza (Fis) že leta 2004 v smučarskih skokih uvedla indeks telesne mase (BMI), ki se računa na podlagi višine in teže tekmovalca. Če je ta prenizek, mora imeti skakalec krajše smuči, s čimer izgubi del s hujšanjem pridobljene prednosti.

"Želim si, da bi več športov spremljalo problematiko in uvedlo določene omejitve," za dpa še poudarja Bloch in obenem priznava, da v vseh športnih ni moč tako učinkovito vplivati na situacijo, kot to lahko počne Fis s krajšimi smučmi. Bloch ocenjuje, da je situacija zelo kritična tudi v atletiki, kar kažejo pri atletih izmerjeni indeksi BMI.

Nemški strokovnjak za športno medicino zato poziva k ukrepanju. Sam pravi, da problematike ne bo moč izkoreniniti, vsekakor pa je z omejitvami v športu, izobraževanjem in drugo preventivo možno zmanjšati število primerov.