Slovenski kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić sta na olimpijskih igrah v Tokiu osvojili končno 17. in 20. mesto v posamični konkurenci v sprintu na 500 metrov. Obe sta veslali v finalu C, Ostermanova ga je dobila, Ponomarenko Janićeva pa je bila četrta. Obe sta pred tem v današnjem polfinalu ostali brez boja za najvišja mesta, 28-letna Ostermanova je bila v svoji skupini peta, 39-letna Ponomarenko Janićeva pa šesta.
Mlajša tekmovalka je bila bližje osvojitvi cilja, uvrstitvi v finale A. V polfinalu se je bila dolgo časa v dobrem položaju, se borila celo za mesti, ki vodijo v finale A, a kot je sama dejala, ji je nato povsem zmanjkalo moči. V finalu C je nato še enkrat ponovila dobro vožnjo, tudi v njem je na koncu začela popuščati, a je vseeno zadržala prvo mesto, tako da se lahko pohvali, da je tekmovanje v enojcu začela (kvalifikacijska skupina) in končala z zmago.
"To mi ne pomeni kaj dosti, bolje bi bilo, če bi zmagala tisto srednjo vožnjo. Sedemnajsto mesto nikakor ni to, po kar sem v Tokio prišla, vemo, kako visoke cilje sva imeli s Špelo v dvojcu. V enojcu pa po vsem tem, kar se je dogajalo, nisem mogla več. Ne samo, da me bolijo mišice, bolele so me tudi oči. Imela sem povsem rdeče in ni bilo make-upa, ki bi mi to lahko skril. V takem stanju sem težko dosegla kaj več, čeprav daleč od finala vendarle nisem bila. Veslala sem tako, kot sem si zamislila, zbrano, dobila sem občutek, da lahko pridem do drugega mesta, a zadnjih 30 metrov se je telo vdalo, enostavno je imelo v teh dneh preveč dela," je dejala Ostermanova.
Po smoli v dvojcu se je bilo še težje postaviti na start izkušeni in z uspehi bogati Ponomarenko Janićevi. Počutila se je sicer bolje kot dan prej, toda to ji ni pomagalo, da bi lahko prišla do odmevnejšega rezultata.
"Polfinale sem začela malo prehitro, pobralo mi je malo moči, ampak najbrž v vsakem primeru ne bi bilo dovolj za prvi dve mesti, ki sta vodili v finale A. Za finale B in C pa mi je bilo povsem vseeno. To je nujno zlo, ki sem ga morala opraviti, da imam vsaj uvrstitev. Vsekakor eno 20. mesto in eno plavanje ni tisto, po kar smo prišli. Tokio zapuščamo žalostni, saj sva prepričani, da sva bili odlično pripravljeni in sposobni vzeti kolajno," je še vedno razočarana 39-letna tekmovalka.
Primorki imata letos še svetovno prvenstvo. Medtem ko je starejša veslačica prepričana, da tam morata nastopiti, potem pa se odločiti, kako naprej, mlajša o tem še ni prepričana: "Zdaj potrebujem vsaj teden odmora. Zdaj nisem z glavo pri stvari, doživljam nekaj podobnega kot najboljša telovadka sveta Simone Biles, ki je bila pripravljena za kolajne, a je zaradi stresa odpovedala svoj nastop. Po prigodi v dvojcu mi je biti tu muka in ko vidim kakšno sliko iz domačega Kopra, domače plaže, bi dala vse, da bi bila zdaj tam."