"Očitno sem rojen za letalnice in velike tekme. Za razliko od Krafta ali Wellingerja, ki sta v ospredju na vsaki skakalnici, je pri meni razlika med normalno napravo in letalnico. Očitno imam opremo bolj prilagojeno velikim hitrostim. Kar se tiče velikih tekem pa res, to je že moja deseta kolajna na največjih tekmah, očitno se znam v pravem trenutku zbrati. Očitno se bolj zavedam, da na takih prvenstvih popravnih izpitov ni, da nimam možnosti, da naslednji vikend nove priložnosti ne bo. Videti je, da sem vedno psihično in fizično v pravem času na najvišji ravni," je na tiskovni konferenci zbranim novinarjem povedal junak poletov v Kulmu.
Na prvenstvo je odšel nekako tiho, brez pompoznih napovedi. Čeprav se je zavedal, da mu letalnice ležijo, ni imel visokih pričakovanj, nikakor se ni postavljal kot eden izmed favoritov.
"Bila bi neumnost, če bi po takšnih rezultatih, kot sem jih imel v zadnjem času, napovedoval kolajne. Resnično velikih pričakovanj nisem imel, še posebej pa si nisem upal o njih na glas govoriti. Do Zakopan sem bil bolan, pa še tam nisem blestel. Se ni bilo smiselno o tem sploh pogovarjati, čeprav sem sam pri sebi vedel, da si želim, da lahko, če začutim zrak, hitro letim dobro. A medalje so le tri in lahko bi se tudi drugače končalo. Enostavno ne moreš kar reči, jutri bom zlat," dobre uvrstitve pred prvenstvom ni hotel napovedovati Štajerec, ki je sicer imel boljše občutke že po treningu v Planici, a tudi to mu ni dalo razloga za pretirani optimizem.
"Prelomnica je bil drugi polet na treningu v Kulmu, ko sem pristal pri 238 metrih. Kar naenkrat mi je vse postalo jasno. Kar naenkrat sem znal vse narediti, kot je treba, nisem potreboval nobenih nasvetov ali navodil. Iz tehničnega vidika je bilo vse enostavno," meni Zajc, ki je po dveh petkovih serijah zanesljivo vodil, nato pa v soboto prednost zapravil. Normalno je, da se je razočaran prejel za glavo, saj skok tehnično ni bil slab, a so ga spustili v izredno slabe razmere.
"Vsaj 15 minut po koncu sem bil zelo jezen. Niti pomislil nisem, da imam bronasto kolajno. Zdelo se mi je, da sem vse izgubil. Ko pa sem se umiril, pa sem se začel zavedati, da vseeno imam medaljo, da bom na podelitvi, zato sem se sprijaznil s tem, kar se je zgodilo. Spremeniti nisem mogel ničesar, moral pa sem se zbrati za ekipno tekmo, vseeno sem si želel imeti zlati lesk doma. To me je gnalo naprej, z malo jeze sem nato želel, da na ekipni tekmi premagamo konkurenco. S tolažbo in nasveti pa mi je tudi Peter Prevc, ki edini ve, kako sem se počutil, saj se je njemu zgodilo podobno," je trenutke po izgubljenem zlatem odličju opisal slovenski skakalec.
Tudi na ekipni tekmi bi se lahko zgodilo podobno kot posamični, čakal ga je zadnji skok, s katerim bi spet lahko izgubil zlato, a je pokazal trdnost in dokazal, da je bil vzrok za slabši skok v posamični konkurenci nekje drugje in ne pri njemu.
"Na ekipni tekmi za razliko od posamične, na kateri se je tekmovanje vleklo, razmere pa so bile spremenljive, pred zadnjim skokom nisem bil nervozen. Fantje pred mano so nam zagotovili udobno razliko, niti pomislil nisem, da bi lahko vse pokvaril. Nisem pa tvegal, želel sem si nek normalen skok, če bi tvegal, bi hitro lahko prišlo do napake. Najbrž bi bil lahko deset ali 15 metrov daljši, če bi bilo potrebno," meni Zajc.
Veliko časa za počitek ne bo imel. Že v torek ga čaka kondicijski trening, v sredo skakalnica, nato pa pot v Willingen, na katerega nima lepih spominov. Lani je na ekipni tekmi pri skoku dolgem 161,5 metra padel. Poškodoval se sicer ni, a je imel v nadaljevanju sezone kar precejšnji strah, da bi skakal predaleč. Do zdaj se ga tudi ni povsem znebil.
"Spomini so grozni. Bomo videli, če mi bodo kaj ponagajali. Upam, da ne bom preveč zadržan. Predvsem si želim, da ne bo tako vetrovno kot lani. Sem pa imel srečo, da se nisem poškodoval, kar pripisujem dobri fizični pripravi. Vidimo, kako hitro lahko pride do poškodbe in sezona splava po vodi," pravi Zajc.
"Ostajam na trdnih tleh. Tudi pred Kulmom nisem slabo skakal, pa sem se mučil na tekmah. Vsekakor si želim, da bi bil tudi na normalnih skakalnicah na zmagovalnem, a sem realen, ne bo lahko. Mi pa misli uhajajo na preostale tekme v poletih, želim si mali kristalni globus," dodaja slovenski letalec, ki bo najverjetneje izpustil potovanje v ZDA v začetku februarja.