Selektorja Matjaža Kopitarja je še posebej razveselilo dejstvo, da so risi do zmag prišli kljub oslabljenemu moštvu brez nekaterih ključnih članov reprezentance.
Odpovedi zaradi klubskih obveznosti je bilo tokrat res veliko, Kopitar med drugimi ni mogel računati na Roka Tičarja, Jana Muršaka, Žigo Jegliča, Robert Sabolič pa je prišel le na tekmo z Belorusijo. Za nameček so se nad ekipo zgrnile še poškodbe, najprej jo je skupil gleženj Anžeta Kuralta, potem še prepona Jana Urbasa. Tudi zato je bila Slovenija iz dneva v dan bolj mlada in neizkušena, vseeno pa so domači igralci turnir zanesljivo pripeljali do konca: zmage s 3:1 proti Japonski, 3:0 proti Belorusiji in zadnja s 3:1 proti tradicionalnim tekmecem Avstrijcem so poskrbele za zadovoljstvo v slovenski garderobi.
"Več menjav je bilo zaradi tega, ker smo imeli težave s poškodbami in boleznimi. Bilo je še nekaj tehničnih težav z drsalkami. Ko ima hudič mlade, se vse nabere in po eni strani je kar dobro, da je konec ... Določeni igralci so bolj, določeni manj izkoristili svojo priložnost. Povečevanje baze poteka že od leta 2010. Pri branilski vrsti smo včasih ugotavljali, da imamo sedem igralcev, zdaj jih je že več," je o pozitivnih učinkih domačega tekmovanja dejal selektor Kopitar.
Decembra bo nov premor, a spet ne v vseh ligah. Med drugim bo premor v ruski KHL, tako da bo imel selektor takrat na voljo tudi Muršaka in dva člana prvega napada Jegliča ter Tičarja, tekmec pa bo v dveh prijateljskih tekmah Francija. "Francozi so dobri, stalni člani skupine A. Ogromno jih igra v Severni Ameriki in močnih evropskih klubih. A mi se bomo ozirali po ligah, kjer so naši igralci. Skušali bomo sestaviti eno mešanico, da pokličemo stalne reprezentante, ki jih zdaj ni bilo, ter še nekatere mlade," je Kopitar razkril načrte za decembrsko reprezentančno akcijo.
Z dogajanjem v Tivoliju pa je bil zadovoljen. Tri tekme, tri zmage, razlika v golih 9:2, izkazali so se vsi trije vratarji (Gašper Krošelj, Andrej Hočevar in Robert Kristan so branili vsak na eni tekmi): "Zadovoljen sem s pristopom, tako kot zmeraj. Odigrali smo kljub težavam, ne spomnim se, kdaj smo imeli nazadnje toliko težav s poškodbami. Moramo vedeti, da nimamo kdo ve kako širokega izbora. A vsak, ki pride, je seznanjen s svojo nalogo in vsi jo z veseljem opravljajo. Že to, da se vsak trudi po najboljših močeh, je včasih dovolj in spodbudi druge, da dajo od sebe svoj maksimum."