Športna pot Tima Gajserja je izjemna in vsakomur, ki je imel priložnost spremljati mladega dirkača, ko je ta obvladoval sceno v mlajših starostnih kategorijah, je bilo jasno, da bo čez nekaj let fant iz Pečk vladal svetovnemu motokrosu.
Na veliki sceni je nase prvič opozoril v sezoni 2015. Takrat je tekmoval v razredu MX2 in si privozil naslov svetovnega prvaka. Takrat je dobila zagon tudi njegova zgodba s Hondo, s katero je sklenil novo dolgoročno pogodbo. A Gajser in Japonci so imeli višje cilje. Še pred koncem tiste sezone se je preselil med elito v MXGP.
Tako je pri komaj 19 letih in pol marca 2016 prvič v karieri zapeljal med najboljše v tem športu na svetu. Čeprav so tekmeci vedeli, kaj lahko pričakujejo, je bil njegov prvi nastop vseeno presenečenje. Že kar prvo dirko v karieri v elitnem razredu je v Katarju namreč dobil.
Že pred tremi leti je pokazal eno največjih prednosti, ki jih ima pred tekmeci: da je sposoben voziti v enakomernem zmagovalnem ritmu brez velikih nihanj. Nabiral je stopničke in zmage ter nato jeseni tega leta zasluženo prejel zlato številko za svetovnega prvaka. Ko je prvič postal prvak med elito, je bil še vedno najstnik, saj mu je nekaj dni manjkalo do 20. rojstnega dne.
Izkusil tudi trnovo pot
Takrat je bila v svetu motokrosa zelo močna naveza Tim Gajser - Bogomir Gajser. Njegov oče je bil namreč v zgodnjih letih sinove kariere vse: trener, skrbnik, voznik, serviser, svetovalec ... Tudi v sodelovanju s Hondo je imel ata Gajser veliko besede in velikokrat se je pohvalil, da so Japonci upoštevali njegove nasvete in da brez njega ne gre. V zadnjih letih se je ta naveza nekoliko razrahljala, mlajši Gajser je dozorel in zdaj je oče le še svetovalec od daleč, sina pa ne spremlja več na vseh dirkah. A v sezoni 2019 je tudi takšna naveza poskrbela za nov uspeh (še vedno) mladega Tima Gajserja, ki bo čez slab mesec, 8. septembra, dopolnil šele 23 let.
Seveda nikoli ne gre vse gladko in Gajser je pravilo o trnovi poti športnika spoznal v sezonah 2017 in 2018. V prvi je branil naslov prvaka, a se je pokazalo, da velja športni rek o tem, da je lažje osvojiti kot braniti. Bilo je preveč težav in napak, tudi nekaj padcev, po katerih je ostal brez pomembnih točk, in krono je moral predati. Takrat je zmagal Antonio Cairoli, italijanski veteran, ki je bil letos dolgo časa tudi edini pravi tekmec Gajserja.
Zlom čeljusti pustil resne posledice
Še precej slabše je šlo slovenskemu asu v sezoni 2018. Še preden se je začela, je doživel eno najhujših poškodb v karieri - pa čeprav se jih je kljub mladosti nabralo kar precej. A velikokrat je zlome, odrgnine, tudi hrbtenico je imel že poškodovano, jemal kot del svojega nevarnega športa. Za vselej pa si bo zapomnil februar 2018, ko je na pripravljalni dirki pred SP grdo padel in si zlomil čeljust. Čeprav je lani potem nastopil že na drugi dirki sezone, pa se je pokazalo, da sta imela poškodba in dolgotrajno okrevanje precej resne posledice.
Gajserju se nikakor ni uspelo sestaviti. Njegova forma je precej nihala, večkrat se je tudi znašel na tleh in čeprav je v drugem delu ujel priključek z najboljšimi, povsem do vrha ni mogel. Sezono je končal brez zmage na dirki, kar je bilo v njegovem tretjem letu v MXGP prvič, bil pa je štirikrat drugi in trikrat tretji. Skupno je sezono 2018 kljub smoli s poškodbo in zdravstvenimi težavami končal na četrtem mestu.
Letos je pozimi zares garal. Čeprav je znan po tem, da si nikoli ne vzame prav veliko dopusta, ker ga preveč mika njegov motor, je letošnje priprave zastavil še bolj resno in temeljito. Še posebej se je posvetil vožnji na terenu, ki mu je doslej povzročal največ težav, mivki.
Poškodbe oklestile konkurenco
In vse to je potem prineslo rezultate. Prelomni trenutek je bil 7. april, ko je dobil dirko v Trentinu. To je bila njegova prva zmaga po Švedski 2017, med 19. majem in 14. julijem pa je uprizoril sanjsko serijo zmag. Od portugalske Aguede do indonezijskega Semaranga je bil namreč nepremagljiv. Nanizal je sedem zmag, dobil še preizkušnje v francoskem Saint Jean d'Angelyuju, ruskem Orljonoku, latvijskem Kegumsu, nemškem Teutschenthalu in indonezijskem Palembangu, s temi uspehi pa je tlakoval pot do naslova svetovnega prvaka.
Lani je imel Gajser ogromno težav s poškodbami, v tej sezoni pa smola ni prizanašala njegovim tekmecem. Cairoli je bil nekaj dirk najresnejši tekmec oziroma prvi zasledovalec, a le do latvijske preizkušnje. Tam je grdo padel in se poškodoval, pozneje se je pokazalo, da zaradi zapletov po operaciji rame ne bo mogel nadaljevati sezone.
Že vso sezono pa je na bolniški tudi zdaj že lanski prvak razreda MXGP. Jeffrey Herlings se je poškodoval že pred začetkom, potem pa je okrevanje trajalo zelo dolgo, po le dveh dirkah pa se je spet poškodovan moral še enkrat umakniti. Danes pa je dobil pričakovanega naslednika na prestolu razreda MXGP.