Mitchell je kljub zlomljeni nogi palico predal Joshui Manceju ter skupaj s Tonyjem McQuayjem in Bryshonom Nellumom v skupini dosegel drugo mesto po fotofinišu. Postavili so tudi najhitrejši čas v zgodovini kvalifikacij na olimpijskih igrah.
Američani so dosegli isti čas kot prvouvrščena bahamska četverica (2:58,87). “Sredi teka sem zaslišal pok in takoj sem vedel, da ne pomeni nič dobrega. Čutil sem, kot da bi mi nekdo nogo prelomil na pol. Vsak naslednji korak, ki sem ga naredil, je bil bolj boleč,” je dejal Mitchell. To se je zgodilo po dobrih 200 metrih in 25-letni atlet je preostalih 200 metrov pretekel poškodovan. Kljub temu so mu namerili čas 46,1 sekunde, kar je dobre pol sekunde počasneje od slovenskega rekorda (45,43), ki ga je Matija Šestak dosegel 23. avgusta 1999 v Sevilli.
“Čeprav je atletika individualni šport, pa je pri štafetah vse zelo drugače. Nikakor si ne želiš razočarati preostalih treh članov, ki so odvisni od tebe. Poleg tega te gleda ves svet. Bilo je težko in to sem tudi čutil, vendar se nisem predal. Prigovarjal sem si lahko le ‘usoda, osredotočenost, finiš’. Mislim, da bi vsakdo na mojem mestu storil podobno. Opravil sem le svojo nalogo,” je skromno dejal Mitchell, ki je po opravljenem nastopu odšepal ob rob steze, po nastopu pa so ga odpeljali v bolnišnico.
Finalni nastop si je ogledal na tribunah olimpijskega stadiona. Kljub temu je dobil srebrno kolajno, saj je tekel v kvalifikacijah. Četverica ZDA ni bila v izraziti vlogi favoritov, saj sta poškodovana tudi LaShawn Merritt in Jeremy Wariner, dobitnika zlatih odličij na OI leta 2004 in 2008. Za Mitchella so bile to prve OI, v mladosti pa je moral zaradi poškodbe že zamenjati šport. V srednji šoli je bil obetaven igralec ameriškega nogometa, vendar ga je trener po tem, ko si je izpahnil ramo, preusmeril v atletiko.