Verjetno ste zadovoljni s predstavo proti Litvi?
Seveda. Prikazali smo takšno igro, kot smo jo tudi pričakovali. Šlo je za težko tekmo, dali pa smo svoj maksimum. Skozi vseh 40 minut smo bili zbrani, igrali smo agresivno v obrambi, kar je Litovcem povzročilo veliko preglavic. S tem smo prihajali do protinapadov; bilo je lažje igrati.

Ste odpravili napake, ki so se pojavljale prej?
Menim, da smo jih. Tokrat smo imeli predvsem bistveno manj izgubljenih žog, vseskozi smo imeli volan v svojih rokah, če se lahko tako izrazim. Ko smo hoteli iti levo, smo šli levo, ko smo hoteli iti desno, smo šli desno. Vajeti smo imeli v svojih rokah, predvsem pa smo imeli proti Litvi izjemen skok v napadu. To nam je omogočilo tudi več napadov in to je to.

Boste takšen način igre poskušali gojiti tudi na EP?
Vsekakor moramo v obrambi igrati zelo agresivno. Ključ do uspeha bo hitra igra. Le to nam pravzaprav preostane. To je zdaj naš način igre.

Ob takšni agresivnosti se porabi veliko energije. Boste vzdržali v takšnem ritmu skozi celotno prvenstvo?
Nekako bomo že vzdržali. Imamo fizioterapevte, ki nas bodo pokrpali, ko bo to potrebno. Igramo tudi z vsemi 12 igralci, tako da se lahko med dvobojem tudi nekoliko spočiješ.

Hierarhija je že nekako vzpostavljena, vi pa ste v njej zelo visoko. Morda tudi zaradi poškodbe Boštjana Nachbarja, a tega verjetno na začetku priprav niste pričakovali.
Ne. Na začetku priprav sem le želel pomagati ekipi, zdaj pa imam zajetno minutažo in tudi dobro igram. Pomagam po najboljših močeh. Kar se je zgodilo z Bokijem, je za nas velik hendikep, z njegovo poškodbo smo veliko izgubili. Manjka nam klasično krilo in ga je treba nekako nadomestiti. Za zdaj kaže, da nam to gre dobro.

Z bratom Goranom sta bila vseskozi tudi člana mlajših reprezentančnih selekcij, zdaj sta v članski. Kaj to pomeni za vaju?
Srce bije za Slovenijo in velika čast je, da lahko igraš za njo. Še zlasti, če jo lahko zastopaš skupaj z bratom. To se ne zgodi velikokrat in zelo sem vesel tega.