Kako dolgo ste že v Sloveniji?
Tu sem kakšen teden, odšel pa bom v ponedeljek. Slovenija je izjemna država, tu sem resnično užival, dežela je čudovita. Je tako zelena, slikovita in vsi so zelo prijazni, res mi je bilo všeč tu. Obiskal sem Bled, Ljubljano, Ptuj, Kranjsko Goro ... Sem kar potoval naokoli, vsi kraji so bili res čudoviti, izjemni.

Torej ne boste pričakali Stanleyjevega pokala?
Ne. Počakal bom na dan, ko ga bom imel zase. Zdaj je njegov in veselil se bo lahko s tistimi, ki so mu pri srcu. Vem, da je to izjemen čas zanj in za Slovenijo.

Sami ste sicer že imeli svoj dan s Stanleyjevim pokalom. Kaj ste počeli z njim?
Ko ga pripelješ naokoli, vsakdo hoče imeti vsaj košček tega velikega pokala. Vsi se sprašujejo, če je to res Stanleyjev pokal, vsi so vzhičeni. Zato si ga tudi želiš osvojiti – da zmagoslavje deliš z ljudmi, ki jih imaš rad. S tem jim nekako vrneš za vso pomoč, ki si je bil deležen. Sam sem slavil z družino, s prijatelji. Odigrali smo tekmo na ulici, zmagovalci pa so prejeli Stanleyjev pokal (smeh). Bilo je zabavno. Zato so takšne zadeve unikatne in se nikoli ne ponovijo.

V Evropi ste že odigrali nekaj tekem. Ste jo prej že obiskali kot turist?
Na takšen način je vsekakor še nisem obiskal. Prej odhajaš na mesta, kamor odhajajo vsi ostali. Zdaj je bilo drugače. Obiščeš neko mesto, spoznavaš ljudi v njem. Le malo turistov ima možnost storiti kaj takšnega. Moja žena in Anžetovo dekle Ines sta prav tako dobri prijateljici. Vesel sem, da smo iz tega naredili počitnice, glavni razlog obiska pa je bil dobrodelni golf turnir.

Kako pomemben je Anže Kopitar za vašo ekipo?
Anže je v tej sezoni naredil velik korak naprej. Ni več le eden izmed elite, postal je superzvezdnik. Trenutno je že na tej ravni, iz sezone v sezono pa postaja še boljši. S samozavestjo, ki jo ima, z osvojitvijo Stanleyjevega pokala, je zanj meja le še nebo. V naslednjih letih bo le še boljši.

Kako bi ocenili končano sezono?
Zdi se mi, da se kot ekipa nismo zavedali naših zmožnosti. A ob pravem trenutku se je vse poklopilo, nekateri fantje so dvignili svojo igro in zaigrali smo res dobro. Anže je na primer igralec, ki ga potrebuješ v svojem moštvu, če želiš zmagovati. V končnici se je povzpel za razred višje. Vesel sem, da sem bil del tega vzpona.

Kaj je zdaj cilj Kraljev? Ponovitev naslova?
Osvojili smo pokal, zdaj pa je pravo vprašanje, kako močno si želimo še enega. Vsekakor Anže ni takšen hokejist, da bi se s tem zadovoljil. Vem, da je Slovenija nanj zelo ponosna, a želi si še več. Tako pač ravnajo zvezdniki.

Pričakovanja bodo zdaj zagotovo večja.
Vsekakor. Zdaj smo ekipa, ki sodi med favorite za osvojitev naslova. Zdaj smo moštvo, ki si ga vsak želi premagati, moštvo, ki motivira tekmece. Težko bo. Leta 2006 sem osvojil pokal s Carolino, naslednje leto pa se nismo uvrstili v končnico. Vsi proti tebi pokažejo največ. A prepričan sem, da bomo dobro pripravljeni na vsak izziv.

Anže je izjavil, da nikoli ne bo pozabil zadetka na prvi tekmi proti New Jerseyju. Tisti gol se brez vas ne bi zgodil. Se vam je dovolj zahvalil?
(Smeh.) Z Anžetom imava na ledu enak odnos kot zunaj njega. Nisva le soigralca, sva resnično dobra prijatelja. Za tiste, ki so ti pri srcu, se vedno potrudiš še nekoliko bolj. To se pozna tudi v najinem odnosu. Ko mu plošček pošlješ v samostojni protinapad, je to po navadi dobra stvar. Ko sem mu takrat podal, sem vedel, da bo najverjetneje končal v mreži.

V pretekli sezoni je Anže v končnici manjkal zaradi poškodbe gležnja. Kako pomembno je bilo zdaj njegovo igranje?
Vedno, ko v postavo dobiš tako kakovostnega igralca, si boljši. Vse ekipe, ki osvajajo prvenstva, temeljijo na istih zadevah; imajo dobrega vratarja, dobrega trenerja in zdrave igralce. Poškodb nismo imeli veliko, tudi zato smo lahko vseskozi igrali odlično. Vrnitev Kopyja je bila pomembna. Potrebujemo ga, če želimo biti uspešni.

Drugič ste osvojili Stanleyjev pokal. Je bil tako sladek kot prvi? Kako se spominjate slavja v Los Angelesu?
Sladek je bil tako kot prvi, lovoriko le proslaviš z drugimi fanti. Zaradi njih tudi osvojiš Stanleyjev pokal. Ne osvojiš ga le zase, ne trudiš se le zaradi sebe. Boriš se tudi za soigralce, za vse navijače ... Kopy je verjetno igral dobro tudi za vso Slovenijo. Najlepša zadeva pri zmagovanju je, da lahko uspeh deliš s tistimi, ki so navijali zate. Najboljša stvar je, ko po zmagi okoli sebe vidiš vse te nasmejane obraze. To je res dober občutek.

Ste bili presenečeni ob naslovu?
Vedno sem vedel, da imamo v Los Angelesu dobro ekipo. A nismo se zavedali, kako močni smo, dokler s hrbtom nismo bili potisnjeni ob zid. Morali smo začeti igrati ali pa bi bilo vsega konec. Vsi smo nato dvignili svojo igro. Bil sem presenečen, da nam je z osmega mesta na Zahodu uspelo v končnici priti do rezultata 16:4 v zmagah. Ko sem bil v Carolini, smo bili drugi nosilec v končnici. V tem primeru je bil ta uspeh vsekakor večje presenečenje.

Izjemno ste igrali predvsem v gosteh?
Za to vam ne morem dati kakšne posebne razlage. Včasih je manj motečih faktorjev, ko igraš v gosteh in zaradi tega razmišljaš le o tekmi, si bolj osredotočen. Ni nobenih sorodnikov, ki bi te prosili za vstopnice, ni ljudi, ki bi jih moral srečati po tekmi ... Pred tabo je le dvoboj in fantje v garderobi. Morda je to razlog, a zmagovalni niz v gosteh je bil res nekaj posebnega.

V karieri ste zaigrali že z mnogimi centri. Kako bi z njimi primerjali Kopitarja?
(Smeh.) Trenutno je eden mojih najljubših centrov. Sem pa igral z nekaj res izjemnimi centri. Vsak je nekoliko drugačen, ima drugačne spretnosti. Najboljša stvar pri Anžetu je ta, da je prav tako kot v napadalni tretjini, dober tudi v obrambni. Moja prva naloga je, da mu čim prej podam plošček, nato pa začnemo z akcijo. Vsekakor sodi med najboljše centre, s katerimi sem igral. 

Vas je Anže naučil kaj slovenskih besed?
Naučil sem se nekaj besed, naučil sem se šteti do deset. A to je res težek jezik (smeh), zelo težek.