Države z največ dirkači v 58 letih formule 1

156: ZDA 155: Velika Britanija 99: Italija 68: Francija 49: Nemčija

Formula 1 je iz leta v leto vse bolj globalen šport, Evropa pa ostaja njena domovina. Bržčas je središče Velika Britanija, kamor je v 58 letih odšlo 12 lovorik svetovnega in 32 konstruktorskega prvaka, v vseh teh letih pa so imeli 155 dirkačev. Težko si predstavljamo formulo 1 brez dirke v Franciji, ki velja za domovino avtomobilskega športa, pa četudi francoski dirkači, doslej jih je bilo 68, v zadnjem obdobju niso v ospredju. Ni jih malo, katerim srce bije za Ferrari in bi za središče formule 1 imenovali Italijo, od koder izhaja 99 dirkačev z izkušnjami v formuli 1. Z Michaelom Schumaherjem in še 48 dirkači, Mercedesom in zdaj BMW-jem je del organizma formule 1 tudi Nemčija. Japonska se z avtomobilskima velikanoma Hondo in Toyoto že leta skuša prebiti v vrh formule 1, še manj uspešni so tamkajšnji dirkači. Niti Brazilija niti Finska nimata velikega avtomobilskega koncerna, le to je pogosto povezano z uspešnostjo v avtomotošportu, pa iz teh dveh dežel od nekdaj prihajajo dirkači najvišjega ranga. Z Američani je zgodba drugačna, imajo konstruktorsko zaledje, številna domača tekmovanja, a mineva že dve desetletji od zadnjega ameriškega prvaka v formuli 1. Kljub vsemu so Američani s 156 dirkači v 58 letih tekmovanja najštevilčnejša nacija v formuli 1.

V tem desetletju se na zemljevid formule 1 uvrščajo azijske dežele, dirke v Bahrajnu, na Kitajskem, v Maleziji in Singapurju, od prihodnjega leta pa še v Abu Dabiju in od leta 2010 bržčas tudi v Indiji, dajejo športu novo dimenzijo. Z milijardami so si priborili dirke, a za preboj tamkajšnih dirkačev denar ne bo dovolj. Podobno je s Turčijo, kjer motodrom pri Carigradu predstavlja dirkaško vez med Evropo in Azijo. V Afriki in Latinski Ameriki denarja za dirkanje, ki ostaja eden najdražjih športov, ni. A ta zgodba je v luči naslednje dirke, VN Madžarske , v prvi vrsti namenjena vzhodni Evropi, nekdanji komunistični Evropi, ki ji formula 1, kljub bližini Nemčije, Italije, Francije, Velike Britanije in Finske, dve desetletji po padcu železne zavese ni nič bližje kot je blizu Afriki in Latinski Ameriki. In tudi tu je poglavitni razlog v denarju – brez njega ni objektov in ni dirkaških šol ... uspešen dirkač se dirkaških vrlin uči od malih nog, a je v teh deželah odvisen od vlagajanja svojih staršev, ki pa denarja nimajo niti za manj požrešne športe.

Prvi Madžar v formuli 1 Zsolt Baumgartner je pred leti nekaj krogov odpeljal v Budimpešti. © AFP

Vzhodnoevropski dirkači v 58 letih formule 1

Češka: Tomaš Enge (3 dirke) Madžarska: Zsolt Baumgartner (20 dirk) Poljska: Robert Kubica (32 dirk)

VN Madžarske na dirkališču Hungaroring pri Budimpešti še naprej ostaja edina dirka na koledarju formule 1 za nekdanjo železno zaveso. Bernie Ecclestone si je sredi 80 zaželel v Sovjetsko zvezo, a mu je madžarski prijatelj predlagal naj dirko organizira raje na ulicah Budimpešte. Madžari so se zatem odločili za izgradnjo pravega dirkališča, v osmih mesecih je bil leta 1985 zgrajen Hungaroring. Od leta 1986 je VN Madžarske vselej na koledarju formule 1. Načrtov in želja lokalnih vzhodnoevropskih veljakov, velikega Ecclestonea in organizacije Fia po dirkah v vzhodni Evropi zatem ni bilo več. Ostaja le želja po VN Rusije, a v tej smeri za zdaj ni bilo veliko narejenega. Bržčas je Rusija tudi edina, ki bi lahko zgradila moderni in milijardni dirkaški objekt primeren za formulo 1, če ne drugače z vložkom naftnih mogotcev. Verjamemo, da se bo to prej ali slej tudi zgodilo. Dirkališč oziroma lokacij z dirkaško tradicijo na območju nekdanjega vzhodnega bloka vendarle poznamo še nekaj, a so tamkajšnja infrastruktura ter finančne zmožnosti za zdaj neprimerne formuli 1. V mislih imamo predvsem češki Brno , kjer že tekmujejo motociklisti v razredu MotoGP, hrvaški Grobnik , ki je v 70. letih gostil motociklistično VN Jugoslavije, moskovski motodrom v Mjačkovem pa se nikakor ne more primerjati z modernimi objekti formule 1. Motodrom Lendava , ki bi ga čez nekaj let utegnila dobiti Slovenija, pa glede na načrtovane kapacitete ne bo primeren formuli 1. Madžarska gradi novo dirkališče ob Blatnem jezeru ( Balatonring ). Tam bi že prihodnje leto lahko bila na sporedu dirka za motociklistično svetovno prvenstvo.

Dirkači v formuli 1 iz "eksotičnih" dežel

E. Salazar (Čile) N. Karthikeyan (Indija) A. Yoong (Malezija) J. Love (Rodezija/Zimbabve) P. Bira (Tajska)

Kaj pa vzhodnoevropska moštva in dirkači? Kanadsko-ruski milijarder Alex Shnaider je leta 2005 kupil ekipo Eddieja Jordana in tako smo leta 2006 z MidlandF1 dobili prvo rusko moštvo v formuli 1. Brez ene same točke je bilo ruskega poglavja v formuli 1 konec v letu dni. Moštvo je prevzel indijski milijarder Vijay Mallya , Force India je še brez točke, a za zdaj kaže, da ima prihodnost. O dirkačih lahko zapišemo nekaj stavkov več. Koliko dirkačev z območja nekdanje komunistične Evrope, ki so v 58 letih formule 1 nastopali v tem tekmovanju, znate našteti? Enega? Robert Kubico? Pravzaprav je Kubica sedmi dirkač izza nekdanje železne zavese (če štejemo še četverico, ki je nastopala za nekdanjo Vzhodno Nemčijo).

Robert Kubica je debitiral na Madžarskem in letos vzhodni Evropi priboril prvo zmago. © AFP

Preberite še

Varnost: Kako nevaren šport narediti varen Garažisti: Zlata doba britanskega dirkanja Lendava: Čez tri leta prvo pravo dirkališče?

Čeh Tomaš Enge je v sezoni 2001 odpeljal tri dirke. Na zadnjih dirkah tiste sezone (Italija, ZDA in Japonska) je v moštvu Alaina Prosta zamenjal poškodovanega Luciana Burtija , a ni osvojil niti točke. Enge se je preizkušal še v formuli 3000, v Ameriki v IRL (enkrat je nastopil na 500 milj Indianapolisa), večkrat je nastopil na 24 urni dirki v Le Mansu, trenutno pa za Češko tekmuje v formuli A1. Madžar Zsolt Baumgarter se je v formuli 1 obdržal nekoliko dlje. Leta 2003 je v bolidu Eddieja Jordana na dveh dirkah zamenjal poškodovanega Ralpha Firmana in si nato priboril redni sedež za sezono 2004 v Minardiju . Z osmim mestom na VN ZDA je postal prvi dirkač z območja nekdanje komunistične Evrope z osvojeno točko v formuli 1. Kasneje prave priložnosti v katerem od tekmovanj ni več dobil. Zdaj pa Poljak Robert Kubica piše novo poglavje vzhodnoevropskega dirkanja. V formulo 1 je vstopil na VN Madžarske leta 2006, lani se je uveljavil kot dostojni tekmec moštvenemu kolegu pri BMW-ju Nicku Heidfeldu , letos pa ga je povsem zasenčil. Še več: Kubica je na letošnji VN Kanade postal 99. dirkač v zgodovini formule 1 z zmago in obenem še povedel v skupnem seštevku prvenstva. Za zdaj z desetimi točkami za vodilnim v prvenstvu ostaja v boju za naslov prvaka 2008. Ne le na Poljskem, na celotnem območju vzhodne Evrope, je Robert mladim dirkačev, mladim ljubiteljem hitrosti dal dodatnega motiva pri uveljavljanju v svetu dirkaškega športa. Čas bi že bil, da tudi v formuli 1 dokončno pade železna zavesa.