Kako obsežen je bil projekt izgradnje stadiona in dvorane v smislu števila arhitektov?
Pri nas je na tem projektu delalo gotovo 15 arhitektov. V projektantski skupini so bili še svetovalci iz Londona, statiki, krajinski arhitekti ... Celotna projektantska skupina je štela približno 80 oseb.

Ste si beležili, koliko ur svojega časa ste pustili na stadionu in v dvorani?
Deset ljudi je povprečno delalo 27 mesecev in osem ur na dan. Rezultat si lahko zmnožite sami. Projekt je nastal zelo hitro. Kar se vidi v Stožicah, se je začelo maja 2008. Zdaj smo avgusta 2010, kar pomeni, da je bila organizacija tako projektiranja kot gradnje zelo učinkovita.

Na kaj ste najbolj ponosni pri stadionu in dvorani?
Nimam še prave časovne distance in ne vem še, kako bo zadeva uporabljena. Pravi ponos bom doživel, ko bom videl po tekmah, koncertnih dogodkih, da sta stadion in dvorana res v rabi tako, kot smo si zamislili. Osebno me veselita dva občutka. Ko prideš na stadion, deluje kot neka "grška" športna površina. Horizontalna, umirjena, z monumentalno, masivno streho. Medtem ko je dvorana čisto drugačna. Ko prideš vanjo, se ti zdi, da bodo od nekod prišli neki bojevniki. Deluje zelo gladiatorsko.

Foto: Žurnal24 S čim bosta novi pridobitvi ob boku najsodobnejšim tovrstnim objektom v Evropi?
Z velikostjo verjetno ne, čeprav je dvorana za evropske razmere ni majhna. Specifika projekta je hibrid. Objekta sta zelo skupaj, obenem je zraven še nakupovalno središče oziroma zabaviščni center, park na strehi. To je posebnost projekta. Na to območje ne prideš le gledat tekme ali poslušat koncerta. Tja prideš vsak dan – na nakupovanje, tek, zabavo ...

Kam v tujino ste se odpravili po ideje?
Takšnega projekta ne moreš graditi na vzorcu iz tujine, ki bi ga apliciral tu. Stadion in dvorana sta rezultat izkušenj, znanja, ogledov objektov tako doma kot v tujini. Nekdo lahko pravi, da je stadion po vtisu podoben hipodromu v Delfih, tako kot denimo stadion v Stavangerju. Streha spominja na mrežo gola. Dvorana ima malo vtisa cirkuškega šotora. Dvorana je školjka, stadion pa krater. To dvoje komunicira skupaj.

Verjetno ni dvoma, da je počutje gledalcev na stadionu, kar mu daje tudi "dušo", odvisno tudi od arhitekturne zasnove.
Absolutno. Danes tekmo lahko gledaš po televiziji ali na računalniku. Ne gre torej za informacijo o dogodku, ampak za vzdušje, ki ga ne moreš doživeti prek medijev. Zato sta arhitektura in prostor tako pomembna. Gre za to, da spraviš gledalce čim bližje igrišču. Zato so nakloni tribun maksimalni, kolikor se da, ne da bi imeli ograjo ob robu. Druga stvar je streha, ki na neki način usmeri ljudi k igrišču. Če malo pretiravam, je stadion velika igralna soba.