Kako ste se sploh odločili za smučarske skoke?
Brat je skakal, njegove nastope pa sem spremljala. Nato so še meni ponudili opremo in z veseljem sem poskusila. Nato sem ostala pri tem športu. Ko sem bila mlajša, sta bila moja vzornika Janne Ahonen in Sven Hannawald, kasneje pa Petra Majdič.
Kaj bi odgovorili tistim, ki menijo, da so skoki šport predvsem za moške?
Ne vem, zakaj bi bil le za njih. Vsekakor obstajajo še nevarnejši športi od skokov. Meni se na primer smuk ne zdi nič varnejši, tudi dviganje uteži pa morda komu ni primeren šport za žensko. Menim, da to ljudem ni več tako čudno; da so se že navadili tudi na ženske skoke. Šport se šele razvija, a vse bolj na tekmah že odločajo malenkosti. Če narediš manjšo napako hitro padeš na deseto mesto in nisi več v vrhu. Napake se kaznujejo.
V čem je največja razlika med fanti in dekleti?
Večjih razlik ni, dosegamo enake razdalje. Je pa res, da moramo za njih iti s kakšnega naleta višje, da dosegamo enake hitrosti. Dekleta smo pač lažje, manj močne. To je pravzaprav edina razlika.
Vas je bilo morda kdaj strah pred kakšno skakalnico?
Ne. Morda imaš v mlajših letih, ko delaš prehode na večje skakalnice, določeno spoštovanje do posameznih skakalnic, a temu ne bi rekla strah. Nikoli nisem pomislila, da se ne bi spustila po kakšni skakalnici. Te so si večinoma podobne in strahu pred njimi res ne čutim. Sama pravzaprav uživam na večjih skakalnicah in komaj čakam, da bomo šle kam tudi letet.
Vas moti, da dekleta ne smete nastopiti na letalnicah?
Ne vem v čemu je problem. Ne poznam razloga za takšno odločitev. Menim, da bi nekoliko starejše punce, ki smo tudi bolj izkušene, lahko nastopale tudi na letalnicah. Zaupam trenerju in bi vsekakor nastopila, če bi menil, da sem dovolj dobro pripravljena. Vsekakor si želim, da bi kdaj poletela tudi čez 200 metrov. Upam, da mi bodo kdaj to tudi omogočili.
Že leta 2007 ste bili bronasti na mladinskem svetovnem prvenstvu. Je bilo težko čakati na prvo sezono svetovnega pokala?
Niti ne. Prejšnje sezone smo se pripravljali na svetovna prvenstva. Pred nami je bilo vselej neko pomembno tekmovanje. Zaradi svetovnega pokala se ni veliko spremenilo, saj so tekmice ostale enake. Zdaj smo deležne predvsem večje pozornosti, velik plus pa bo tudi boljša organizacija tekmovanj.
Ste sicer zadovoljni, kako mediji zdaj pokrivajo vaše skoke?
V primerjavi s prej je zagotovo veliko bolje. Večina ljudi zdaj že ve, da tudi dekleta skačemo, prej temu ni bilo tako. Zdaj je drugače, a na tem področju še precej zaostajamo za fanti. Naše tekme se še vedno na primer ne prenašajo v živo, zaenkrat se predvajajo le posnetki najboljših.
Kakšni so vaši cilji v tej sezoni?
Želim si biti čim bolj konstantna. Cilj se je čim bolj približati svojim najboljšim skokom in to držati skozi celotno sezono. Želim biti visoko uvrščena v skupni razvrstitvi. Četrto mesto v Hinterzartnu je lepa spodbuda, te uvrstitve sem bila zelo vesela. Skoki so že na pravem nivoju, popravljam le še malenkosti. Bil je dober občutek, da sem naredila velik preskok s prve tekme v Lillehammerju. Zdaj vem, da sem lahko v stiku z najboljšimi.
Tudi ostala dekleta se uvrščajo med dobitnice točk. Očitno je ekipa zelo močna.
Res je lepo, da nas je kar nekaj uspešnih. Malce je le škoda, ker je ekipa nekoliko manjša zaradi nekaterih poškodb, vseeno pa poskušamo te, ki smo ostale, biti čim boljše. Konkurentke se nas vsekakor morajo bati.
Kdo pa so največje tekmice?
Na tekmah se je že pokazalo, da je vrh svetovnega pokala zelo izenačen. Nekoliko izstopa le Američanka Sarah Hendrickson. Bo pa zanimivo videti, kako bo nadaljevala sezono. Me smo v fazi, ko stopnjujemo formo, zanjo pa bomo videli, če bo lahko zadržala takšno raven skokov.
V bistvu se najprej želim uvrstiti na olimpijske igre. Tudi pri nas se namreč ekipa širi in bo kar pestro priti v ožji izbor za Soči. Želim si pač stopnjevati svoje nastope. V tem primeru sem lahko tudi nekje pri vrhu, to sem dokazala tudi na zadnjih tekmah. Je pa res, da sanjam tudi o nekih vrhunsih rezultatih. Predvsem bi se rada izognila poškodbam, s tem pa bi lahko vseskozi normalno trenirala.
Vaš glavni trener je Matjaž Triplat, pomaga pa mu tudi Primož Peterka. Kako je sodelovati z nekdanjim zmagovalcem svetovnega pokala?
Primož se je zelo dobro ujel z ekipo. Poskrbel je za popestritev. Zna se tudi pozabavati in nam kakšno ušpičit, da nismo vseskozi le v skokih. Veliko je pripravljen narediti za nas, nič mu ne predstavlja težavo. Z Matjažem nam res veliko pomagata. Lahko smo zelo srečne, da soldelujeta z nami in sama sem jima zelo hvaležna.
Kako trenutno potekajo treningi?
Zdaj smo vsak dan zasedeni, konec tedna pa nas čakajo tekme. Vseskozi je le trening ali tekma. Je pa res zdaj nekoliko manj treningov, ker le vzdržujemo pridobljeno. Veliko se trenira predvsem poleti.
Čez mesec dni bo tekma svetovnega pokala v Ljubnem. Bo to vrhunec sezone za slovenska dekleta?
Za nekatere zagotovo bo. V Ljubnem se je že v preteklih sezonah zbralo največ gledalcev, zdaj pa smo pridobile še nekaj navijačev v Sloveniji. Verjamem, da bo šlo za lepo tekmo. Vsekakor je dodatna spodbuda, ko vidiš pod tabo množico gledalcev, ki navija zate. Doma je res lepo nastopiti.