"Dare Vršič pravi, da je bil to največji polom njegovega življenja. Slovenski napadalni vezist je mislil, da je storil velik korak, ko je odšel k Politehnici Temišvar, ampak izkušnja pri romunskem klubu se je izkazala za vse prej kot to," zgodbo o slovenskem reprezentantu Daretu Vršiču začenjajo na Fifpro.org.

Pri spletni strani Združenja nogometnih sindikatov (FIFPro) so se spomnili na Vršičevo epizodo pri romunski Politehnici, s katero se na sodišču še vedno bori za svojo plačo, potem ko je romunsko arbitražno razsodišče zavrnilo zahtevo kluba, da jim je Vršič dolžen plačati ogromnih 1,59 milijona evrov.

"Imam odlično sezono. Zadel sem 21-krat na 30 tekmah. Ekipa je zelo dobra, zelo so mi pomagali in brez njih mi ne bi uspelo. Eden izmed glavnih razlogov, da zabijam toliko golov, je to, da celo sezono nisem bil poškodovan," je za FIFPro povedal Vršič. Pri spletni strani dodajajo, da je Vršič "nekaj unikatnega", saj je prvi strelec države, čeprav igra na položaju vezista.

Skrivnostna dveletna klavzula

"Bila je triletna pogodba. Letno naj bi zaslužil 200 tisoč evrov," se svoje zadnje pogodbe iz leta 2007, preden se je štiri leta kasneje pridružil Olimpiji, spominja Vršič. "V pogodbi je bila prav tako klavzula, po kateri bi lahko klub podaljšal pogodbo za dve leti. Ampak to je bila samo možnost, nič ni bilo točno določenega, plača in dodatki niso bili definirani za ti dve dodatni leti."

Vršič si je po le nekaj mesecih v Romuniji zlomil desno nogo, po neuspešni operaciji v tamkajšnji bolnišnici pa si je strokovno pomoč poiskal v Avstriji, kjer so ga uspeli zakrpati, a je do takrat že izgubil dve leti nogometa. Na začetku sezone 2009/10, ko se je vračal na zelenice, mu je klub poslal pismo:

"Povedali so mi, da bom prejel samo 50 odstotkov svoje mesečne plače, zaradi športnih razlogov. Od oktobra 2009 sem tri mesece prejemal 50 odstotkov plače, naslednje tri mesece pa sploh nisem dobil ničesar ... Skupno mi klub še vedno dolguje okrog sto tisoč evrov." Klub ga je po izteku treh let želel zadržati in začeli so se pogovori o možnosti podaljšanja še za dve sezoni.

Podpisal prazno pogodbo in bil izdan

Vršič je storil napako in med pogajanji prehitro zaupal vodilnim v klubu. Obljubili so mu, da bodo poravnali zaostale obveznosti in da bo plačan v skladu z dogovorjeno vsoto. Podpisal je prazno pogodbo, ki ni predvidevala točnih zneskov plače in dodatkov, saj je Vršič zaupal klubu, da se bo držal ustnega dogovora. Kako zelo se je motil.

Foto: EPA slovenija srbija vršič "Podpisal sem dokument, tako da sem januarja 2010 lahko odšel na posojo v Koper. Ko sem se julija vrnil v Romunijo, so mi povedali, da mi za četrto in peto leto ne bodo plačali," se spominja Vršič, ki je nato neuspešno skušal priklicati lastnika, s katerim sta se ustno dogovorila. Ni se oglasil, Vršič pa je sicer želel ostati, a le pod dogovorjenimi pogoji, medtem ko ga je klub skušal prisiliti v znižanje plače:

"Julija 2012 sem se začel pripravljati na novo sezono. Še vedno sem pričakoval, da se bo vse dobro razpletlo. Toda vsak dan mi je športni direktor pravil, da me bodo vrgli iz ekipe, če ne bom podaljšal pogodbe za dve leti s plačo sedem tisoč evrov na mesec. Trenirati bi moral sam."

Vršič ni podlegel pritisku in pogodbe ni želel podpisati. "Rekel sem jim, da sedem tisoč evrov ni dovolj in da lahko enako količino denarja zaslužim doma v Sloveniji. V prvih treh letih v Romuniji sem zaslužil 17 tisoč evrov na mesec. Klub me je s 27. julijem prisilil, da sem treniral sam. Poklical sem gospoda Dejana Stefanovića iz Sindikata slovenskih nogometašev (SPINS)."

"Skupaj sva napisala uradno pismo klubu, v katerem sva razložila, da si želim v klubu ostati samo za 200 tisoč evrov na leto. Razložila sva, da prejšnja pogodba, ki sem jo podpisal, ni bila veljavna. Klub ni odgovoril. Po nekaj dneh sem se vrnil v Slovenijo." Vršič se je odločil, da bo prekinil pogodbo v skladu s pravili Fife, saj več kot tri mesece ni dobil plače, zahtevek po denarju pa je poslal tudi na Fifino razsodišče (DRC).

"Želel sem si končati kariero"

"Doma sem več mesecev treniral sam. Moral sem čakati več dni, tednov, mesecev. Noben klub me ni želel vzeti. Dobil sem ponudbe več kot desetih klubov iz Nemčije, Švedske, Poljske, Grčije, Italije, ampak ko so slišali za mojo zgodbo, me niso upali vzeti. Bali so se, da bodo v težavah zaradi Politehnice in da bi jim morali plačati kompenzacijo," se najbolj črnih dni spominja Vršič.

"Zelo mi je bilo težko, največji polom mojega življenja. V Romuniji sem preživel tri slaba leta in videl, da mi po poškodbi nihče ni želel pomagati. Želel sem si končati kariero, razmišljal sem, da bi postal trener ..." Vršičeva odrešitev je prišla na začetku januarja 2011, ko je podpisal pogodbo z Olimpijo.

"Imel sem srečo. S pomočjo Dejana Stefanovića sem 25. januarja podpisal pogodbo z Olimpijo. Dejan je trenerju in direktorju kluba razložil, kaj se je zgodilo. Razumeli so mojo situacijo. Dejan mi je prav tako pomagal, da sem prek Fife dobil dovoljenje za igranje," dodaja Vršič. Toda saga z Romuni se tu ni končala, saj je med letošnjo sezono dobil pismo iz Temišvarja.

Račun za 1,59 milijona evrov

"V letošnji sezoni sem dobil pismo iz Romunije. Arbitražno razsodišče romunske nogometne zveze je odločilo, da me pogodba še vedno veže s Politehnico. Odločili so, da moram klubu plačati 1,59 milijona evrov." Arbitražno razsodišče pri romunski zvezi sicer v celoti sestavljajo predstavniki klubov. Naključje?

Vršič zneska ne namerava plačati, in ker podaljšana pogodba ni v skladu s pravili Fife, se mu po pisanju Fifpro.org ni treba bati ničesar. Slovenski reprezentant bo na drugi strani čakal na Fifino razsodišče, da njegove romunske "prijatelje" prisili v plačilo denarja, ki mu ga še vedno dolguje.

"Želim si oditi, ampak nikoli več v Romunijo. Želim si le v države, kjer je nogomet bolje organiziran. V države, kot so Anglija, Nemčija, Avstrija ali mogoče Poljska. V Romunijo ne grem nikdar več," je še zaključil Vršič.